BLAGOSLOV OBNOVLJENEGA
KURNIKOVEGA KRIŽA V NASOVI

Te dni se je ob obnovljenem Kurnikovem križu v Nasovi odvijala slovesnost, na kateri se je zbralo več kot 140 krajanov, ki so....
Te dni se je ob obnovljenem Kurnikovem križu v Nasovi odvijala slovesnost, na kateri se je zbralo več kot 140 krajanov, ki so sledili blagoslovitvi križa. Za obnovo križa se je, ob sodelovanju lastnika Friderika Kurnika, zavzel član pastoralnega sveta Župnije Apače, za Nasovo, Ivan Golob. Kot nam je povedal, je bil križ, za katerega se ne ve kdaj in v kak namen je bil postavljen, zadnjič obnovljen 1992. leta. »Kurnikov križ, kakor številni drugi, ki stojijo v Apaški dolini, so bili po drugi vojni deležni vandalizma in zanemarjenosti. Ker so kulturna in zgodovinska dediščina naših prednikov, jih moramo ohranjati. Prav zato sem se zavzel za njegovo obnovo. Leseni del križa je izdelal Alojz Baligač, Križanega pa je obnovil Martin Mertük iz Beltinec. Kip Marije, ki je nadomestil precej strohnelega, je prinesel župnik Janez Frencek iz Italije.«
Kakor je tod navada, so organizatorji in krajani poskrbeli za slovesno blagoslovitev križa, ki jo ob petju Mešanega pevskega zbora Apače, katerega je vodila Marija Čepin starejša, blagoslovil župnik Janez Ferencek. »Bog nam je naklonil lep sončen dan, da lahko od križa prek Apaške doline opazujemo velik del Apaške župnije, in se ob tem veselima tega dogodka. Da živijo tod verni ljudje lahko pogledamo po množici, ki se danes veseli tega obnovljenega verskega znamenja. Gotovo bo obnovljeni križ še bolj pritegnil pogled mimoidočih, ki se bodo ozrli po za slovensko pokrajino značilnem obpotnem verskem znamenju,« je ob nagovoru dejal župnik Janez Ferencek. Zahvalil se je tudi vsem, ki so poskrbeli za njegovo obnovo, posebno gospodarju Frideriku Kurniku in glavnemu organizatorju Ivanu Golobu. Ob tej priliki je povedal, da bi si želel, da bi po vzoru župnije v Cmureku v Avstriji, kjer so izdali knjižico v kateri so zabeležena vsa verska znamenja v župniji, tudi v Apaški župniji pripravili tako knjižico. V njej bi bili opisi in fotografije obstoječih verskih znamenj in bi tudi na tak način ohranjali spomin na verska znamenja, ki so v preteklosti stala ob glavnih in stranskih cestah, pa tudi pešpoteh, ki so vodile po sadovnjakih in med polji do različnih krajev in domačij. Kakor je tod navada, so organizatorji po blagoslovitvi vse, ki so se udeležili slovesnosti, povabili na pogostitev, ki so jo pripravili vaščani Nasove.
Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER