V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, Društvo Panonetum in Kajak kanu klub Krog, je ob reki Muri, pri brodu v Krogu potekal tradicionalni „Čemažev dan“. Dogodek je bil namenjen spoznavanju in preživljanju časa v naravi, zato so se ga lahko udeležili tudi otroci, ki so s še posebno vnemo lotili nabiranja rastlin ter spoznavali bogastvo narave ob reki Muri. Po lepem in sončnem vremenu so številni udeleženci vseh starosti, na delavnici na prostem, s pomočjo strokovnjakov ob čemažu spoznavali še druge obmurske užitne in neužitne rastline, katerih je zelo veliko. Na omenjeni delavnici, ki jo organizirajo tradicionalno vsako leto, ko pokrajina ob Muri zadiši po različnih rožah in drugih rastlinah, so udeleženci ob čemažu spoznavali še druge užitne divje rastline, ki so avtohtone: koprivo, hmelj, vijolice, pljučnik, regrat, akacijo, zlato rozgo in druge. Letos se je lepem dogodku v naravi pri raziskovanju in spoznavanju naravnega okolja ob Muri pridružil tudi zeliščar in biolog Lovro Vehovar, ki je spregovoril tudi nekatere intenzivne rastline, ki imajo svoja avtohtona rastišča v drugih okoljih. Ob tem je obiskovalcem opisoval rastline, jim predstavil njihove pozitivne učinke, ter pri kakšni tudi opozoril na morebitno nevarnost.

V ospredju je vsekakor bil prijeten sprehod po gozdu in nabiranje čemaža, ki so ga pregledali in se učili, kako ga ločiti od drugih, na videz podobnih rastlin, ter kako ga je potrebno konzervirati, da ohrani okus in kakovost. Delavnice so se udeležili ljubitelji narave in užitnih divjih rastlin vseh generacij, ki so tako s pomočjo predavateljev spoznali habitat okolice Mure, predvsem bogat rastlinski svet ob reki, načine shranjevanja užitnih rastlin in katere jedi je mogoče pripraviti iz rastlin obmurske pokrajine. Skuhali so tudi malico iz divjih rastlin, ki je bila zelo slastna. Seveda so udeleženci nabrani čemaž konzervirali, medsebojno pa so si predstavili tudi različne recepte iz nabranih zelišč oz. rastlin. Iz čemaža so naredili tudi pesto s sončničnimi in konopljinimi semeni prav tako so vlagali čemaževe popke, na koncu pa so si vsi privoščili langaš s čemaževim pestom.