Čeprav velika večina ljubiteljev gobarjenja na skrajnjem severovzhodu države v zadnjih dneh in tednih čedalje bolj tarnajo, češ gob ni in ni na površje, to še zdaleč ne velja za eno najbolj izkušenih gobaric v Pomurju in Slovenskih goricah, 81 – letno Desanko Kuzmič iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Tudi ko drugi ne najdejo nobenih užitnih gob, Desanka brez težav, približno vsak drugi ali tretji dan, ko se odpravi v gozd, prinese lepe jurčke. Enostavno se ji gozdne lepotice lepijo za oči in roke, ki jih sama posuši ali zamrzne za poznejši čas, ali pa kar sveže podari prijateljem. In tako je bilo tudi v teh nekoliko toplejših septembrskih dneh, ko je kar nekaj jurčkov in drugih gozdnih lepotičk končalo v Desankini košari...
Izkušena gobarica se tudi sicer, pogosto, ob vsakem vremenu, tako jeseni, kot pomladi, odpravi v gozd na gobarjenje. In tako svoja „lovišča“, zlasti v Črešnjevcih, Orehovcih, Boračevi, Okoslavcih, Negovi, Kunovi ter še nekaterih gozdovih v okolici Gornje Radgone, obiskuje tudi te dni, in tako bo, kot sama pravi, vse dokler jo bo služilo zdravje, predvsem noge, saj še vedno odlično vidi in se ji nobena goba ne more skriti. Tistim, ki ne verjamejo, da gobe rastejo tudi v Slovenskih goricah pa sporoča, kako je jurčke predvsem potrebno vedeti najti in nabirati.
Desanko Kuzmič, ki je decembra 2011 napolnila častitljivih 80 let poznajo mnogi prebivalci Gornje Radgone in širše okolice, je edino nekoliko razočarana, da po gozdovih obdelujejo mnogi „gobarji“, ki ne vedo, da samo škodujejo, ne le gobam temveč naravi sploh. In zato svetuje, da je boljše, če se vsi, ki nabirajo gobe najprej „nekoliko poučijo o gobah in gobarjenju“. Predvsem tiste gobe, ki jih ne poznajo naj pustijo pri miru...