Imamo le en planet, ohranimo ga
- 24.04.2019
Dan zemlje so obeležili v Lisjakovi strugi.
Svetovni Dan Zemlje, ki ga že od leta 1970 praznujemo 22. aprila, nas vedno opomni, da moramo ohraniti našo naravo in njene vire ter se obnašati odgovorno do našega skupnega doma.
Vedno, posebej pa takrat naravovarstveniki in vsi, ki jim narava nekaj pomeni, pozivajo državljanke in državljane, da se prav na dan Zemlje povežejo z naravo in naredijo majhne, ampak velike korake za naš planet. Imamo namreč le en planet, ohranimo ga! In podobno kot marsikje po državi, so svetovni dan Zemlje obeležili tudi v Gornji Radgoni, in sicer s tradicionalno, tokrat že 12. občinsko prireditvijo, ki je spet potekala v Lisjakovi strugi, streljaj iz središča mesta penine in sejmov. Glavna tema letošnjega Dneva zemlje v Gornji Radgoni, kjer se je dogodka udeležilo le majhno število občanov, in so zadevo rešili sedmošolci in njihovi učitelji, je bila ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst.
Zato so se prav učenci sedmih razredov OŠ Gornja Radgona, po pozdravnem nagovoru direktorice Kultproturja, Tatjana Karba Kotnik, radgonskega župana Stanislava Rojka in naravovarstvenika iz tajnika Ribiške družine Radgona, Vladimirja Drvariča, razdelili v dve skupini in kljub rahlemu dežju odpravili po gozdni učni poti. Rdeča nit vseh pozdravnih nagovorov je bilo ohranjanje narave, ob tem je župan Rojko, ki je sicer poklicno gozdarski inženir in naravovarstvenik, žalostno opozoril na izginjanje mnogih živalskih in rastlinskih vrst. „Daleč največ gorja tukaj naredi človek. Narava skuša sama popraviti človekove napake, a je to vedno težje“, je dejal Rojko in otrokom na dušo položil željo, da naj skušajo to spremeniti. Poleg Kultproturja, občine in OŠ Gornja Radgona, so pri dogodku aktivno sodelovali tudi: ribiči, čebelarji in Turistično društvo Majolka, prav slednja dva sta poskrbela za nekaj pod zob, zlasti nekaj sladkega za vse prisotne.
Med sprehodom po gozdni učni poti v Lisjakovi strugi, so otroci spoznavali drevesa in grmičevje, pri čem jim je pomagal Vlado Drvarič. Hkrati je druga skupina, ob majhnem čebelnjaku, s pomočjo članov Čebelarskega društva Peter Dajnko, na čelu s predsednikom Igorjem Litropom, spoznavala svet čebel in čebelarstva. „Brez čebel in ostalih opraševalcev ne bi bilo tako pestre in zdrave hrane, ter lepih pisanih travnikov. Kadar govorimo o opraševanju, največkrat pomislimo na čebelo. Ob obiskovanju cvetov se pelod oprime njenih glačic in na ta način ga prenaša s cveta na cvet in s tem poskrbi za prenos peloda med rastlinami ; kranjska čebela pa ni edina opraševalka, kajti v Sloveniji živi več kot 500 vrst divjih čebel, med kater sodijo čebele samotarke in čmrlji. Prenašalci cvetnega prahu so tudi metulju, muhe, trepetavke, hrošči... Vsi so pomembni in nepogrešljivi, saj oprašijo velik delež divjih rastlin, pomembnih pa so tudi v kmetijstvu. Najopaznejša in največkrat dokazana je vloga čebel in drugih opraševalcev pri opraševanju javlan, hrušk, breskev, češenj, jagod ipd. Slovenski čebelarji se zavedamo pomena opraševanja, zato smo s pomočjo Republike Slovenije organizaciji ZN predlagali, da razglasijo svetovni Dan čebel“, je med drugim dejal Litrop, ki je mladim razložil najpomembnejši slovenski med, in sicer: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo; Kočevski gozdni med z zaščitenim geografskim poreklom ter Kraški med z zaščitenim geografskim poreklom.
Današnja sodobna kmetijska proizvodnja temelji na štirih stebrih: uporabi umetnih gnojil, umetnem namakanju proizvodnih površin , intenzivni uporabi pesticidov in uporabi žuželk za opraševanje rastlin. „Na žalost pa se vse prepogosto dogaja, da uporaba pesticidov v cilju obvarovanja kmetijskih kultur pred škodljivimi organizmi povzroča množične pomore žuželk, med katerimi so najpomembnejše čebele. Spoznanje, da je od opraševanja čebel odvisno več kot 80 % kulturnih rastlin in da bi z odmrtjem čebel v istem trenutku izginilo z obličja Zemlje preko 20.000 rastlinskih vrst, predstavlja veliko obvezo za vse kmetijske pridelovalce. Ti morajo tako ves čas skrbeti za kočljivo ravnovesje med obvarovanjem svojih pridelkov s pesticidi in obvarovanjem čebel“, je še dejal predsednik radgonskih čebelarjev, in dodal, da čebelji pridelek ni le med, temveč tudi: cvetni prah, propolis, matični mleček, čebelji strup in čebelji vosek.
Zato so se prav učenci sedmih razredov OŠ Gornja Radgona, po pozdravnem nagovoru direktorice Kultproturja, Tatjana Karba Kotnik, radgonskega župana Stanislava Rojka in naravovarstvenika iz tajnika Ribiške družine Radgona, Vladimirja Drvariča, razdelili v dve skupini in kljub rahlemu dežju odpravili po gozdni učni poti. Rdeča nit vseh pozdravnih nagovorov je bilo ohranjanje narave, ob tem je župan Rojko, ki je sicer poklicno gozdarski inženir in naravovarstvenik, žalostno opozoril na izginjanje mnogih živalskih in rastlinskih vrst. „Daleč največ gorja tukaj naredi človek. Narava skuša sama popraviti človekove napake, a je to vedno težje“, je dejal Rojko in otrokom na dušo položil željo, da naj skušajo to spremeniti. Poleg Kultproturja, občine in OŠ Gornja Radgona, so pri dogodku aktivno sodelovali tudi: ribiči, čebelarji in Turistično društvo Majolka, prav slednja dva sta poskrbela za nekaj pod zob, zlasti nekaj sladkega za vse prisotne.
Med sprehodom po gozdni učni poti v Lisjakovi strugi, so otroci spoznavali drevesa in grmičevje, pri čem jim je pomagal Vlado Drvarič. Hkrati je druga skupina, ob majhnem čebelnjaku, s pomočjo članov Čebelarskega društva Peter Dajnko, na čelu s predsednikom Igorjem Litropom, spoznavala svet čebel in čebelarstva. „Brez čebel in ostalih opraševalcev ne bi bilo tako pestre in zdrave hrane, ter lepih pisanih travnikov. Kadar govorimo o opraševanju, največkrat pomislimo na čebelo. Ob obiskovanju cvetov se pelod oprime njenih glačic in na ta način ga prenaša s cveta na cvet in s tem poskrbi za prenos peloda med rastlinami ; kranjska čebela pa ni edina opraševalka, kajti v Sloveniji živi več kot 500 vrst divjih čebel, med kater sodijo čebele samotarke in čmrlji. Prenašalci cvetnega prahu so tudi metulju, muhe, trepetavke, hrošči... Vsi so pomembni in nepogrešljivi, saj oprašijo velik delež divjih rastlin, pomembnih pa so tudi v kmetijstvu. Najopaznejša in največkrat dokazana je vloga čebel in drugih opraševalcev pri opraševanju javlan, hrušk, breskev, češenj, jagod ipd. Slovenski čebelarji se zavedamo pomena opraševanja, zato smo s pomočjo Republike Slovenije organizaciji ZN predlagali, da razglasijo svetovni Dan čebel“, je med drugim dejal Litrop, ki je mladim razložil najpomembnejši slovenski med, in sicer: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo; Kočevski gozdni med z zaščitenim geografskim poreklom ter Kraški med z zaščitenim geografskim poreklom.
Današnja sodobna kmetijska proizvodnja temelji na štirih stebrih: uporabi umetnih gnojil, umetnem namakanju proizvodnih površin , intenzivni uporabi pesticidov in uporabi žuželk za opraševanje rastlin. „Na žalost pa se vse prepogosto dogaja, da uporaba pesticidov v cilju obvarovanja kmetijskih kultur pred škodljivimi organizmi povzroča množične pomore žuželk, med katerimi so najpomembnejše čebele. Spoznanje, da je od opraševanja čebel odvisno več kot 80 % kulturnih rastlin in da bi z odmrtjem čebel v istem trenutku izginilo z obličja Zemlje preko 20.000 rastlinskih vrst, predstavlja veliko obvezo za vse kmetijske pridelovalce. Ti morajo tako ves čas skrbeti za kočljivo ravnovesje med obvarovanjem svojih pridelkov s pesticidi in obvarovanjem čebel“, je še dejal predsednik radgonskih čebelarjev, in dodal, da čebelji pridelek ni le med, temveč tudi: cvetni prah, propolis, matični mleček, čebelji strup in čebelji vosek.
Zadnje novice
