Medtem ko so nekateri gobarji na skrajnjem severovzhodu države, minulo poletje, že praktično obupali, saj najprej zaradi pretoplega vremena, pozneje zaradi drugih neugodnih vremenskih pogojev: zlasti jurčkov, ter tudi lisičk in drugih gozdnih lepotičk ni bilo niti za seme, se sedaj vse skupaj spreminja tudi v Prekmurju, pravzaprav na Goričkem. Po zadnjem deževju in nekoliko bolj mrzlem vremenu, se je sedaj vse spremenilo, kajti z vnovičnim ogretjem ozračja, so gobe začele rasti »kot nore«, in zato ne preseneča, da se v zadnjih dneh pozitivno spreminja razpoloženje ljubiteljev gobarjenja. Še zlasti se je stanje spremenilo minuli ponedeljek, prvi v septembru, ko so šolske klopi znova zasedli otroci, vinograde pa trgači, gozdove na Goričkem pa so zasedli gobarji in žal tudi »gobarji«. Torej gobe, predvsem jurčki in še nekatere druge gozdne lepotice namreč spet rastejo, in v to se je včeraj prepričal tudi stari gobarski lisjak Rudi Trplan, sicer znani upokojeni gostilničar iz Gornje Radgone.
Sam je sicer bil v gozdovih na območju Markovcev in Čepincev na Goričkem (okoli 40 km od Radgone), kjer je že v kratkem potepu po „znanih lokacijah“ lepo napolnil košaro zdravih jurčkov ter še veliko manjših jurčkov, lisičk in nekaterih drugih užitnih gob. Tokrat se je Trplan na rojstno Goričko odpravil sam že zgodaj zjutraj, in po nekaj urah prijetnega potepanja po velikih in lepih goričkih gozdovih, se je vesel s košarico lepih in zdravih jurčkov ter drugih gob, in že hitro se je lahko vrnili domov v Gornjo Radgono. Tokrat sicer ni našel nobenega »rekorderja« po velikosti in teži, a je Rudi kljub temu bil ponosen na svojo najdbo lepih jurčkov, saj je v košari bilo skupaj približno dva do tri kilograme gob.
»Dejansko vse življenje gobarim, torej dobrih 50 let, saj izhajam z Goričkega, in sem že kot otrok začel zahajati v gozd. Pozneje pa sem izkoristil vsako priložnost, da sem šel gobariti, saj se mi to zdi najlepša rekreacija in tudi najboljši šport. Tako je tudi danes, ko se poleg iskanja gob tudi nadiham svežega in zdravega zraka. Ob vsem pa naberem tudi lepe gobe, katere imam zelo rad pripravljene na različne načine. Posebej so dobre gobove juhe, pa različne omake, vložene gobe ipd., pa ne samo iz jurčkov temveč iz številnih drugih gob, ki rastejo na Goričkem in tudi drugje okrog nas«, nam je z velikim zadovoljstvom, ob vrnitvi z Goričkega, razlagal radgonski gostilničar Rudi Trplan, ki pa je žalostno ugotovil, da je še vedno veliko »gobarjev«, ki samo škodujejo naravi, saj ne vedoč ali pa namerno uničujejo tiste gobe, ki jih ne poznajo… Sicer pa Rudi veliko svojih gob podari prijateljem, sam pa je prepričan, da bo letošnja jesen prav bogata z gobami. V to pa se je prepričala še ena znana gobarka in upokojena gostilničarka z radgonskega območja, 82-letna Desanka Kuzmič iz Črešnjevcev, ki je tudi že nabrala lepo košarico jurčkov.