Jurijevški nabijači „nabijali“ pri županu v Bolehnečicih

V občini Sveti Jurij ob Ščavnici ohranjajo stari običaj streljanja z ročnimi možnarji.
Izmed številnih prireditev in dogodkov, ki jih v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah, organizirajo ob praznovanju največjega krščanskega praznika – Velike noči, gotovo pripada eno častnih mest, tradicionalnem dogajanju na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer domači „Jurijevški nabijači“ skrbijo za ohranjanje starih običajev – razbijanje sten. In medtem ko po vsej Sloveniji v soboto, dan pred največjim praznikom, potekajo velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo, pa različna društva poskrbijo za dopolnilo praznovanja. Slednje v občini Sveti Jurij poteka praktično skozi cele praznike, saj 16 članov Društva ročnih možnaristov „Jurijevški nabijači“ obiskuje praktično vse vasi, kamor jih povabijo. In potem ko opravijo svoje poslanstvo, svoj obred streljanja, se preselijo na drugo lokacijo. In mi smo bili zraven, ko so Jurijevški nabijači „nabijali“ pri svojemu županu Antonu Slani, pravzaprav pri krajevnih kapelici v Bolehnečicih. Prav župan Slana, ki tudi sam obvlada delo z ročnim možnarjem, jih je povabil v domačo vas, kjer je bilo sila veselo in zabavo, saj nikjer kamor pridejo njihovi nabijači, ne manjka dobre kapljice, kulinaričnih dobrot in veselja. Duhovnik Mirko Rakovnik iz Veržeja je blagoslov velikonočnih dobrot začel šele po „ognjeni salvi“ nabijačev, ki so še enkrat zažgali ob koncu blagoslova jedi, čemur je za vse prisotne sledila pokušina jedi in tudi kaj tekočega se je našlo, vmes pa so se slišali poki s karbidom v velikih sodih, za kar so tudi varno skrbeli: Ivo Senekovič, Ivana Hauser, Iztok Kurbus in Boris Prša.

Ročni možnar je strelno orožje, ki se s sprednje strani polni s smodnikom. Če se smodnik nato zapre s papirjem, pride samo do poka, kar je med prazniki tudi osnovni namen možnarja. Toda v vseh primerih, ko se pred smodnik vstavi kakršen koli trd predmet, lahko postane zelo nevarno strelno orožje. In zato je pri streljanju potrebna velika previdnost, poleg možne nevarnosti pa pokanju nasprotujejo ljubitelji živali, katere se pokanja bojijo. Kakorkoli že, Jurijevški nabijači se vključuje v izvedbo raznih prireditev lokalnega in tudi širšega nivoja. S streli iz možnarja popestrijo različne slovesnosti, zanimiv videz dajejo enotne uniforme in skladnost delovanja. Od 16 članov Jurijevških nabijačev sta samo dva izven občine Sveti Jurij ob Ščavnici, in sicer sta to: Marko Munda, Mirko Košti, Gregor Bec, ml., Franc Kukovec, Damjan Kurbus, Marjan Slavič, Peter Rožman, Robert Rožman, Branko Lukačič, Janez Čuček, Ivan Košar, Rudi Šipek, Ignac Košar, Srečko Šijanec, Ivan Čeh, Damjan Repa in Gregor Bec, ki je tudi vodja skupine.

„Naše poslanstvo je predvsem ohranjanje velikonočnega starega običaja, ko streljamo z ročnimi možnarji. Naše društvo šteje 16 članov, ki običajno streljamo ob žegnanju – blagoslovu jedi ob kapelicah in cerkvah. V petnajstih letih našega obstoja k sreči nismo imeli nobene nesreče in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Če koliko toliko delaš z glavo se nesreča ne zgodi, če pa pride vmes alkohol ali objesnost je vse možno. Sploh pa imamo dobre ročne možnarje in v veliki večini tudi urejene orožne liste, saj smo večinoma lovci, tako da je tudi za znanje rokovanja z orožjem zagotovljeno“, nam je razložil vodja društva Gregor Bec, ki dodaja, da vsako leto po koncu svojega obiskovanja kapelic in cerkva, pridejo še k domačemu županu na zaključno „slovesno salvo“. Dokončni pa je velikonočni jutranji pok za Jezusovo vstajenje...