Glede na to, da so pomladni meseci, še zlasti druga polovica maja in celi junij, čas kotitve divjih živali, katere so zaradi številnih dejavnikov, še posebej zaradi ljudi samih, vedno bolj ogrožene, so upravičeni klici naravovarstvenikov in vseh ljubiteljev živali, da tudi ljudje naredimo kar največ lahko, da bi omenjene živali zaščitili. In med tistimi, ki še posebej skrbijo, da bi tako hišni ljubljenčki in domače živali, kot divje (prostoživeče) živali, varno živeli ob in med ljudmi, je gotovo tudi ugledna prekmurska veterinarka Smilja Nabergoj, dr. vet. med. iz Veterinarskega inženiringa Nabergoj v Moravskih Toplic, katero ravno po tej ljubezni do živali poznajo ne le Prekmurci in Prleki, temveč tudi daleč okrog po Štajerskem ter tudi v nekaterih sosednjih in drugih državah. Za njo je vsaka žival vredna življenja in zato ji ni vseeno kaj se v tem času kotitve in prihajanja novih živali na svet, dogaja v naravi, zlasti na območju Pomurja. Zaradi tega vedno, tako neposredno, kot tudi preko medijev skuša "pihniti" na zavest vseh, da naj naredijo vse kar je v njihovi moči, da bi pomagali predvsem mladim, komaj rojenim divjim živalim, ki imajo svoj način življenja, in če jim ga kdo zmoti je lahko to usodno za njihovo nadaljnje življenje.
"V tem času, predvsem v drugo polovici maja in potem celi mesec junij, so najbolj ogrožene mlade, komaj rojene živali, kot so srne, zajci, lisičke, fazani, prepelice, račke, in celo sove, postovke ipd. Tokrat pa bi želela še posebej opozoriti na nemočne majhne srnice. Zdaj je čas kotitve in majhne srnice se nahajajo marsikje po naravi. Ljudje pa v svoji nevednosti si mislijo, da takšna majhna srnica, ki leži v kakšnem grmu ali v visoki travi in se ne premakne s tega mesta, nima mamice, da je zapuščena in da ji je potrebna pomoč. Toda s tem se živalci samo škoduje, kajti vedeti moramo, da srne ko kotijo nikoli ne bodo svojih malčkov kotile na enem mestu. Enega položi tukaj drugega tam in čez dan je ne bo pri nobenemu. Srna se podnevi spravi v gozd v svoj prostor, malčkom pa da povelje, da morajo mirovati. In zaradi tega se srničke ne premaknejo, ko se jim približamo. Kajti tako čakajo na večer, ko bo mama prišla k njej. Tako se zgodi tudi, da kdo prinese srnico, ki jo vidi v gozdu takoj po kotitvi, kar pomeni, da niti ne poskusi maminega mleka", pravi Smilja Nabergoj, dr. vet. med., in opozarja, da je vsako že samo približevanje takšni mali živalci lahko usodno za njeno življenje. "Prvi dnevi so najbolj nevarni, kajti ko nekaj noči pije mamino mleko postane močnejša in že odide z mamo, če pa kdo dotika živalco potem mamam ne pride več zraven. Največja napaka je pobirati takšne živali, ki so popolnoma zdrave".
Po drugi strani pa omenjena veterinarka opozarja tudi na nekatere druge nerodnosti, ki v tem času škodujejo majhnim živalim. Ljudje naj bi pred košnjo malo pregledali travnik, kjer bodo kosili, kajti nobeno brnenje kosilnice ne bo pregnalo majhno srnico. "Tako se pogosto zgodi, da srnici odrežejo tudi vse štiri nogice in to je dejansko katastrofa, saj lahko rešimo le če je odrezana ena tačka, v nasprotnem pa ji samo lahko damo evtanazijo. Če pa se kljub vsemu zgodi nesreča naj tisti, ki je škodo povzročil takoj živalco odpelje do veterinarju in potem pričakujemo, da krivec mora kriti škodo. Še posebej bi opozorila, da je jemanje zdravih živali iz narave kaznivo dejanje, za katero so zagrožene visoke kazni in poleg zavesti naj ljudje študirajo tudi na to", pravi Nabergojeva in dodaja, da v primeru, da ugotovijo kaj takšnega, to tudi sami prijavijo na ustrezne službe. "Mi se ne smemo vtikati v naravo in naj bo to vsakomur jasno. Če pa je srnica že nekomu na poti, ko ravno v tistem trenutku želi pokositi določen travnik, potem naj živalco z rokavicami prestavi na rob njive, kjer mama srna ne bo vohala človeka in bo malčka spet sprejela. V skrajnjem primeru pa naj s sokom trave premaže telo srnice, da mama ne bo vohala človeško prisotnost".
Veterinarka Nabergojeva je še posebej opozorila tudi lastnike kužkov, ki jih ženejo v gozd na sprehod. Ti psi morajo biti na vrvici, kajti psi imajo v naravi, da napadejo srnice, in potem ni kriv pes temveč njegov lastnik. Opozorila je tudi, da ponoči pse ni dobro spuščati z vrvice, da bi se prosto sprehajali, kajti od sredine maja do konca junija se malim srnicam naredi največ škode. Potem pa se jezijo lovci, ko vidijo raztrgano srnico in prihaja do ustrelitve psov, to pa nikomur ne koristi. "Če pa že kdo skuša pomagati mali srnici, da bi jo hranil na dudo, naj to počne s pravim mlekom in ne, da bi še razredčili kravje mleko, ki je že tako manj močno, kot je srnino. Najboljše je srnice hraniti z instant kozjim mlekom v prahu (1:3), ki je najbolj prebavljivo. Nastaviti ji je potrebno tudi brikete, ki so namenjeni za male divje živali in jo varovati pred psi. Torej, pomagajmo srnicam in s tem tudi naravi", je še dejala Smilja Nabergoj, dr. vet. med.