Kako so nekoč delali jabolčnik (kuklo, tolkanco...)?
- 19.10.2019
Spet so pokazali, kako se je v Slovenskih Goricah nekoč pripravljal jabolčnik. Iz bio jabolk je nastala enkratna pijača, ki so jo stisnili na 300 let stari leseni stiskalnici.
Številna turistična in druga društva po državi so že zdavnaj dojela, kako pomembno in zlasti za ljudi je zanimivo ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter različnih starih kmečkih običajev in opravil. Dokler so slednja starejšim dobrodošla za obujanje spominov na preteklost, pa je mladim zanimivo videti, kaj so nekoč počeli njihovi predniki. In tako TD Sveti Jurij ob Ščavnici, poleg svoje tradicionalne žetve in košnje po starem, ter še nekaterih etnoloških prireditev, pripravljajo še eno izjemno zanimivo dogajanje. V Sovjaku pri Sv. Juriju ob Ščavnici, katerega kraj je v ohranjenih listinah prvič omenjen 1356. leta kot Sabyach, je TD Sv. Jurij ob Ščavnici že desetič pripravilo stiskanje jabolk na stari način, ki so ga poimenovali „kučenje jabolk“, ko so iz neškropljenih jabolk starejših sort izdelovali jabolčnik (prleško: jabošnica ali kükla, osrednjeslovensko: tolkanca...).
Na več kot 300 let stari leseni preši so mnogim prisotnim, mladim in starim, prikazali kmečki običaj kakšnega se spominjajo le najstarejši še živeči ljudje na tem območju, in sicer kako so naši predniki z trdim delom „kukli“ jabolka in jih nato stisnili za jabolčnik, ki je v preteklosti bila kot osnovna pijača pri vseh kmečkih opravilih čez celo leto. Ob tem so iz tropin ki je ostanek pri proizvodnji jabolčnika, izdelovali domači jabolčni kis, nekaj so uporabili za kisanje repe, ostalo pa za pridobivanje šnopsa. In naj kdo reče, da naši predniki niso bili iznajdljivi in pridni, tako da so uporabili vse kar jim je narava ponudila. Ob vsem so se lepo imeli in zdravo živeli, saj ničesar niso škropili. Zato pa so tudi tokrat v Sovjaku za pridelavo jabolčnika uporabili samo neškropljena (torej: bio) jabolka.
Ob Golnarjevi kljüčaji oziroma viničarji, kjer je potekalo 10. prešanje jabolk na stari način, nam je predsednik TD Sv. Jurij ob Ščavnici, Janez Mir, med drugim povedal: „Naše društvo ima v svoji dejavnosti v programu ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, kateri gredo v pozabo. Eno takih je prešanje jabolk, ki se izvaja na stari preši v viničariji Antona Golnarja v Sovjaku. Ker so v preteklosti jabolka za prešanje drobili s »pehi«, rekli so da jih »kučejo«, mi rečemo, da opravljamo kučenje jabolk, tako kot so to delali v preteklosti. Na stari način poteka tudi ves postopek stiskanja. Tako stiskamo zdrobljena jabolka v košu z lesenimi obroči. Stiskanje pa opravi prešpan, ki s svojo težo in težo uteži vretena iztisne jabolčni sok, ki se nabira na »krnici«, se pravi v koritu preše, in odteka v kad pod krnico. Za prešanje vsako leto nabiramo jabolka v starih kmečkih sadovnjakih, kjer se ne izvaja škropljenje. Ker letos v teh sadovnjakih sadja ni preveč, nam je v pomoč priskočil sadjar Ivo Senekovič, ki nam je podaril jabolka za prešanje. Moram pa povedati, da bi prireditev ne uspela brez delavnih članov društva, ki so pripravljeni prijeti za delo ob tej in drugih prireditvah, ki jih pripravlja društvo.“
Ker se glavno opravilo opravlja na preši, oz. »krnici«, smo tam zmotili pri delu Edija Leskovarja, ki je s svojo ekipo, Tončkom Golnarjem in Terezijo Budja, vodil dela ob postopku prešanja jabolk. „Kot vidite, dela potekajo tako, kot so jih opravljali v preteklosti. Imamo tudi stare rekvizite: leseno šaflo, brezovo metlo in druge še ohranjene predmete, ki so služili pri tem opravilu. Pomembni so bili tudi pehi, s katerimi so z dviganjem in spuščanjem na krnici razmetanimi jabolki, jabolka drobili. Prav to želimo prikazati, saj je bilo to težko in zamudno opravilo. Da bi prešanje prej opravili smo, večji del jabolk zmleli s drobilnikom, ki ga poganja elektro motor. Pri postavitvi koša z obroči, je potrebno paziti, da je koš, kateremu so rekli »cuhta«, na sredi prešpana. Ob polnjenju koša z zdrobljenimi jabolki, je potrebno paziti in da so obroči, zloženi tako, da gredo eden v drugega. Na postavljen koš položimo dveri, nanje pa še plohe ali pejice. Zadnji ploh je maček, na njega z vrtenjem vretena spustimo prešpan. S počasnim spuščanjem skrbimo, da zdrobljena masa jabolk ne brizga iz koša. Za končno stiskanje, z vretenom dvignemo prešpan, ga z rigli zariglamo, da lahko obesimo vago, s katero dosežemo, da se ob počasen stiskanju sok izcedi.“
Ker je turistična in etnološka prireditev bila javna in se je lahko udeležil vsak, ki ga zanima to opravilo, smo med obiskovalci srečali obiskovalce iz Gornjega Gradu in Ptuja, ter tudi iz Maribora. Organizatorji so za vse poskrbeli tudi s pogostitvijo. Za kislo žüpo sta poskrbela Ana in Marjan Veberič, kvasenice je spekel Anton Golnar, za peko kostanjev pa je poskrbel Edi Sedmak. Vino, ki so ga pili gostje pa je darovala kmetija Černel iz Slaptincev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Kot nam je ob koncu prireditve povedal predsednik Janez Mir, je zadovoljen, da je prireditev spremljalo lepo vreme, ter da so člani društva bili pripravljeni opraviti potreba dela ob prešanju in tudi pripravi pogostitve. Zahvalil se je tudi gospodarju za uporabo preše in kljüčaje Antonu Golnarju, kjer se je odvijala prireditev.
Omeniti tudi kaže, da je bilo iz jabolk stisnjenega okoli 300 litrov soka, katerega kletar Anton Golnar v svoji kleti neguje kot jabolčnik, ki je obenem protokolarna pijača občine Sv. Jurij ob Ščavnici.
Na več kot 300 let stari leseni preši so mnogim prisotnim, mladim in starim, prikazali kmečki običaj kakšnega se spominjajo le najstarejši še živeči ljudje na tem območju, in sicer kako so naši predniki z trdim delom „kukli“ jabolka in jih nato stisnili za jabolčnik, ki je v preteklosti bila kot osnovna pijača pri vseh kmečkih opravilih čez celo leto. Ob tem so iz tropin ki je ostanek pri proizvodnji jabolčnika, izdelovali domači jabolčni kis, nekaj so uporabili za kisanje repe, ostalo pa za pridobivanje šnopsa. In naj kdo reče, da naši predniki niso bili iznajdljivi in pridni, tako da so uporabili vse kar jim je narava ponudila. Ob vsem so se lepo imeli in zdravo živeli, saj ničesar niso škropili. Zato pa so tudi tokrat v Sovjaku za pridelavo jabolčnika uporabili samo neškropljena (torej: bio) jabolka.
Ob Golnarjevi kljüčaji oziroma viničarji, kjer je potekalo 10. prešanje jabolk na stari način, nam je predsednik TD Sv. Jurij ob Ščavnici, Janez Mir, med drugim povedal: „Naše društvo ima v svoji dejavnosti v programu ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, kateri gredo v pozabo. Eno takih je prešanje jabolk, ki se izvaja na stari preši v viničariji Antona Golnarja v Sovjaku. Ker so v preteklosti jabolka za prešanje drobili s »pehi«, rekli so da jih »kučejo«, mi rečemo, da opravljamo kučenje jabolk, tako kot so to delali v preteklosti. Na stari način poteka tudi ves postopek stiskanja. Tako stiskamo zdrobljena jabolka v košu z lesenimi obroči. Stiskanje pa opravi prešpan, ki s svojo težo in težo uteži vretena iztisne jabolčni sok, ki se nabira na »krnici«, se pravi v koritu preše, in odteka v kad pod krnico. Za prešanje vsako leto nabiramo jabolka v starih kmečkih sadovnjakih, kjer se ne izvaja škropljenje. Ker letos v teh sadovnjakih sadja ni preveč, nam je v pomoč priskočil sadjar Ivo Senekovič, ki nam je podaril jabolka za prešanje. Moram pa povedati, da bi prireditev ne uspela brez delavnih članov društva, ki so pripravljeni prijeti za delo ob tej in drugih prireditvah, ki jih pripravlja društvo.“
Ker se glavno opravilo opravlja na preši, oz. »krnici«, smo tam zmotili pri delu Edija Leskovarja, ki je s svojo ekipo, Tončkom Golnarjem in Terezijo Budja, vodil dela ob postopku prešanja jabolk. „Kot vidite, dela potekajo tako, kot so jih opravljali v preteklosti. Imamo tudi stare rekvizite: leseno šaflo, brezovo metlo in druge še ohranjene predmete, ki so služili pri tem opravilu. Pomembni so bili tudi pehi, s katerimi so z dviganjem in spuščanjem na krnici razmetanimi jabolki, jabolka drobili. Prav to želimo prikazati, saj je bilo to težko in zamudno opravilo. Da bi prešanje prej opravili smo, večji del jabolk zmleli s drobilnikom, ki ga poganja elektro motor. Pri postavitvi koša z obroči, je potrebno paziti, da je koš, kateremu so rekli »cuhta«, na sredi prešpana. Ob polnjenju koša z zdrobljenimi jabolki, je potrebno paziti in da so obroči, zloženi tako, da gredo eden v drugega. Na postavljen koš položimo dveri, nanje pa še plohe ali pejice. Zadnji ploh je maček, na njega z vrtenjem vretena spustimo prešpan. S počasnim spuščanjem skrbimo, da zdrobljena masa jabolk ne brizga iz koša. Za končno stiskanje, z vretenom dvignemo prešpan, ga z rigli zariglamo, da lahko obesimo vago, s katero dosežemo, da se ob počasen stiskanju sok izcedi.“
Ker je turistična in etnološka prireditev bila javna in se je lahko udeležil vsak, ki ga zanima to opravilo, smo med obiskovalci srečali obiskovalce iz Gornjega Gradu in Ptuja, ter tudi iz Maribora. Organizatorji so za vse poskrbeli tudi s pogostitvijo. Za kislo žüpo sta poskrbela Ana in Marjan Veberič, kvasenice je spekel Anton Golnar, za peko kostanjev pa je poskrbel Edi Sedmak. Vino, ki so ga pili gostje pa je darovala kmetija Černel iz Slaptincev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Kot nam je ob koncu prireditve povedal predsednik Janez Mir, je zadovoljen, da je prireditev spremljalo lepo vreme, ter da so člani društva bili pripravljeni opraviti potreba dela ob prešanju in tudi pripravi pogostitve. Zahvalil se je tudi gospodarju za uporabo preše in kljüčaje Antonu Golnarju, kjer se je odvijala prireditev.
Omeniti tudi kaže, da je bilo iz jabolk stisnjenega okoli 300 litrov soka, katerega kletar Anton Golnar v svoji kleti neguje kot jabolčnik, ki je obenem protokolarna pijača občine Sv. Jurij ob Ščavnici.
Zadnje novice
