Danes, ko ljudje živijo v lepih domovih, še pomislijo ne kakšna vrata so zapirala dom v preteklosti. Namerno smo napisali zapirala, kajti v preteklosti na podeželju vrat na hišah niso zaklepali. Zaklepali jih niso, to je le po naše, zato, ker v hiši ni bilo kaj ukrasti. Morda tudi zato, ker hiša skoraj nikoli ni samevala, saj so v njej bivale velike družine, morda celo več. Zaklepali pa so shrambe, kjer so hranili pomembnejše stvari, predvsem hrano in pijačo.
Vrata za zapiranje objektov, so bila, kakor danes po obliki in funkciji zelo različna. Posebno funkcijo so imela vrata na kleteh v katerih so hranili vino in jabolčnik, ki sta morala biti shranjena v sodih na hladnem. Kleti, katere so bile grajene v zemljo, so v preteklosti, ko še jih niso hladili z klima napravami, kot se to dogaja danes, hladili naravnim potom. Vhod so zaprli z debelimi vrati, za zračenje pa pustili le majhne linice. Za poletno ohladitev kleti, so se posluževali naravne ohladitve. V ta namen so imeli na kleti dvojna vrata, tista, ki so klet varovala pred mrazom in vročino, in vrata, skozi katere so poleti, ponoči, ko se je ozračje ohladilo, v klet »spuščali« hlad. Taka mrežasta vrata, glej fotografijo, so ohranjena pri Slavku Matjašiču v Sovjaku, kjer smo jih tudi posneli. Kot nam je povedal Slavko, jih je v Sovjaku videti na kleti še pri Tončeku Golnarju in pri Keglovih. Ker so vrata zgodovinska in etnološka znamenitost, smo jih ovekovečili v besedi in sliki.