Po lepem in prijetnem pomladnem vremenu, so radgonski gasilci in gostinci, skupaj s soorganizatorji, tako kot že najmanj tri desetletja tudi letos poskrbeli za svoje sedaj že znamenito in enkratno kresovanje. Tako so se Radgončani in prebivalci okoliških krajev na predvečer 1. maja, ponovno zbrali in uživali na prireditvi s kresovanjem na Grajskem bregu nad Gornjo Radgono, ki je letos bilo še posebej slovesno, kajti vse skupaj se je odvijalo v okviru praznovanja 3. obletnice vstopa v EU, 66-letnice ustanovitve OF in 62 – letnice osvoboditve. Gre tudi sploh za prireditev, ki je postala pojem v sejemskem mestu ob reki Muri, in ki vsako leto pritegne največ Radgončanov hkrati. Letos je pri organizaciji nekoliko „ponagajala“ tudi zakonodaja o društvih, ko so gasilcem v „pomoč“ morali vskočiti gostinci. Kljub temu se je na grajskem hribu „obrnilo“ skoraj 5.000 ljudi vseh starosti. To je vsekakor več kot lani ob dežju (3.000) in bistveno manj kot leta 2004, ko je potekala posebna slovesnost ob vstopu Slovenije v EU (okoli 12.000 ljudi), a tudi letošnjih 5000 ljudi je več, kot jih živi v samem mestu Gornje Radgona. Toda tukaj ne ni šlo samo za Radgončane, temveč je prišlo zraven veliko ljudi iz celega Pomurja ter tudi z sosednje Avstrije.
Sicer pa tudi letos je spet bil predvsem veselo in razigrano, čeprav so se organizatorji, zaradi požarne ogroženosti, morali odpovedati tradicionalni „bakladi“, ki je običajno potekala od središča mesta do grajskega vrha. So pa kljub temu uprizorili manjšo baklado, ko je okoli 50 otrok s prižganimi baklami in v spremstvu radgonske pihalne godbe iz grajskega dvorišča prikorakalo do lepo zloženega kresa - „pagode“. Mogočni kres, ki se je v lepem vremenu videl praktično iz vseh treh sosednjih držav, so letos prižgali natanko ob 20,07 uri, po letošnjem letu 2007, in sicer so to storili otroci z baklami.
V samem programu prireditve, katerega je povezoval radgonski podžupan Dušan Zagorc, so poleg godbe na pihala, nastopili še drugi kulturniki, otroci OŠ Radgona in govorniki, med katerimi tudi območna sekretarka ZSSS Zdenka Bobovec, ter radgonska župan Anton Kampuš in Dušan Zagorc. Zraven pa so bile tudi druge zanimivosti, manjkalo ni niti odlične "gasilske" ponudbe, in zabave, kajti dolgo v noč je vse prisotne zabaval znani ansambel »Štrk« z novo pevko Natašo. Ob lepem in ne preveč toplemu vremenu pa so mnogi udeleženci kresovanja na grajskem hribu dočakali naslednje jutro in budnico, ki je v Gornji Radgoni tudi tradicionalna.
Sindikalna govornica na srečanju Zdenka Bobovec, zaradi številnih primerov »goljufije« pomurskih delavcev ni bila niti malo prizanesljiva do države. Potem ko je spomnila na pomen prvomajskega praznovanja, je Bobovčeva kritično dejala, da veliko ljudi, mladih ali starih, moških ali ženskih, pa invalidov in drugih sploh nima dela. Veliko zaposlenih pa dela 10, 12 in tudi več ur na dan za minimalno plačo, predvsem iz strahu da ne bi izgubili delovno mesto. »Delo je vrednota, in ko ga izgubiš ali ga ne moreš dobiti, veš kaj pomeni imeti delo. Vedno več je tistih delavcev, ki so ostali brez zaposlitve ne po svoji krivdi ampak zaradi stečajev, prisilnih poravnav in likvidacij podjetij. Absurd vsega pa je ko delavci vse to doživljajo pa še plače ne dobijo po več mesecev. Delavci in delavke, ne bomo in ne smemo dovoliti, da se upoštevajo samo interesi kapitala, upoštevati je potrebno tudi interese delavcev. Konkurenčnost ni mogoče graditi le na kapitalu, ampak tudi na znanju delavcev. Konkurenčni bomo tudi, če bomo gradili socialno pravičnost in socialne standarde. Med konkurenčnost spada tudi socialno partnerstvo. Temeljna vprašanja se morajo reševati skupaj z dialogom, ne pa v takšni obliki, da bi lastnikom kapitala prinašalo visoke dobičke, ustvarjene na nizkih plačah delavcev in na odpuščanju«, je med drugim dejala Zdenka Bobovec, ki je dodala, da »ne smemo dovoliti, da se uresničijo predlogi nekaterih ekonomistov, da je kapitalizem je za bogate, da smo ostali le mezdni delavci. Ne smemo dovoliti, da bi se zmanjševale delavske pravice, saj delavcu nikoli ni bilo nič podarjenega...
Bobovčeva je spomnila, da je praznik dela tudi praznik upanja po lepšem življenju, po ohranitvi delovnega mesta, dostojni plači, boljših delovnih pogojih, solidarnosti in spoštovanju. Je upanje, da bo jutri tudi za nezaposlene novo delovno mesto, je upanje upokojencev, da bo jutri pokojnina višja, je upanje mladih, da bodo po končani šoli dobili zaposlitev. »Naš praznik nas tudi spominja na to, da delavcem in delavkam ni nič podarjeno, da se za delavske in socialne pravice moramo boriti«, je še dejala slavnostna govornica kresovanja v Gornji Radgoni Zdenka Bobovec, ki je dodala, da so že daljnega leta 1886 delavci zahtevali 8 ur dela, 8 ur počitka in 8 ur zabave. Tri osmice, kot simbol postavljene ideje, da se delavci morajo združiti in kot eden zahtevati izpolnitev svojih pravic. „Še danes te osmice predstavljajo simbol, vendar vedno manj je delavcev, ki delajo 8 ur. Sedanja pogajanja o noveli Zakona o delovnih razmerjih ravno na področju nadurnega dela predstavljajo najtrši oreh. Glede nadurnega dela so si sindikati in delodajalci enotni le v tem, da je nadur preveč. Sedanji predlog je, da bi iz 180 nadur na leto le te spremenili na 250 nadur letno. Temu predlogu se seveda sindikati odločno upiramo, saj se zavedamo, da nadure zelo izčrpavajo delavce in delavke. Takšni primeri so v Pomurju vidni predvsem v gradbeni in tekstilni dejavnosti. Ob tem se postavlja vprašanje, kako dolgo bo takšen tempo delavka ali delavec vzdržal. Kaj pa plačilo? Nadure se v večini primerov ne plačujejo, saj se delodajalci poslužujejo prerazporeditve delovnega časa ali pa poiščejo kakšno pot, ki je v nasprotju z veljavno zakonodajo. Po neplačanih nadurah pa Slovenci spadamo v sam vrh držav EU“.
Bobovčeva je tudi opozorila, da v sam vrh EU spadamo tudi po sklepanju pogodb za določen čas, in se je spraševala ali ima kdo srečo in se zaposli v Pomurju za nedoločen čas. Spomnila je tudi na vedno več nesreč in smrti na delovnih mestih. Po znanih podatkih bi se naj v Sloveniji smrtno ponesrečilo 25 delavcev, za posledicami poklicnih bolezni pa bi jih naj umrlo 400. „Zato spoštovani delavci, delavke, prvi dan v najlepšem mesecu v letu je bil naš, je naš in bo ostal naš praznik. Praznujemo ga dva dni, kar bi nam ga nekateri, predvsem tisti željni večjih dobičkov na račun zgaranih delavcev in delavk, radi skrajšali. Že pridobljenih pravic si ne smemo pustiti odvzeti. Vse pravice, ki jih imamo niso bile podarjene, dosežene so bile s pogajanji, žal tudi s stavkami in demonstracijami na cesti. Ne smejo ne sindikati in ne država popustiti, da bi na račun nesposobnih delodajalcev, delavci izgubljali plačani odmor za malico ali regrese ali odpravnine, dodatka za delovno dobo in drugih pravic. Gospodarska rast in konkurenčnost da, vendar ne na račun zmanjševanja pravic delavcev, ampak z večjo usposobljenostjo menedžerjev, z večjim znanjem in tehnološkim napredkom“, je dejala Zdenka Bobovec, ki je ob letošnjem 1. maju tudi zaželela, da bi Pomurci dobili čim prej avtocesto, ki bi za vse tukaj živeče prinesla veliko olajšanje in ponovno mirno, lepo in čisto mesto brez težkih tovornjakov...
Na radgonskem praznovanju 1. maja so bili prisotni seznanjeni tudi z gospodarsko sliko Pomurja, ki je žal kar nekaj let enaka. Plače so v primerjavi s povprečjem v RS, najnižje. Po drugi strani je nezaposlenost najvišja v državi. »Pri nas se še vedno dogaja največ pretresov z odpuščanji, stečaji, prisilnimi poravnavami, to kar se dogaja na področju tekstilne industrije pa občutimo vsako leto. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi na dobre, uspešne družbe, ki imajo sposobne menagerje, ki se zavedajo, da je motivacija delavcev odvisna tudi od izpolnjevanja kolektivnih pogodb, varstva pri delu in medčloveških odnosov. Minina so tri leta odkar smo vstopili v EU. Pričakovali smo oz. pričakujemo, da bi živeli boljše, slaba tolažba politikov torej je, da živimo enako. Želimo živeti boljše, želimo delo, ne socialno podporo, želimo pošteno plačilo za svoje delo, želimo da delo postane pravica, ne le dobrina«, je bilo slišati.