Odlično sodelovanje izdelovalcev in prodajalcev tovornjakov ter prevoznikov Darilo, zlato uro, ter ustrezni certifikat Iveco so mu izročili na posebni slovesnosti v Gornji Radgoni. Ko se v pogovoru s prijatelji „pohvališ“, da letno s svojim jeklenim konjičkom prevoziš 20 do 30 tisoč kilometrov, pogosto slišiš; Au, veliko! In kaj bi potem rekli, če bi letno, samo v službi s tovornjakom zapeljal 200.000 kilometrov, ob tem pa še nekaj deset tisoč kilometrov z osebnim avtomobilom. Prav to se že nekaj let ponavlja 55 - letnemu Milanu Fridauu iz Melov pri Gornji Radgoni, ki je poklicni voznik tovornjaka že od malih nog, zadnjih 12 let, torej po popolnem propadu nekdanje Avtoradgone, pa je voznik pri Transportu Rojko. Posebno „ažuren“ je bil Fridau v zadnjih dobrih petih letih, ko je s tovornjakom Iveco Starlis 430 prevozil kar pet milijonov kilometrov. In zato so mu predstavniki družbe Dumida (Iveco), na tradicionalnem srečanju omenjenega podjetja iz Pesnice, ki na severovzhodu Slovenije skrbi za prodajo in servis vozil Iveco, ter prevoznikov, ki so aktualni lastniki te znamke vozil ali pa njihovi potencialni kupci, izročili posebno darilo - zlato uro ter posebni „Ivceo certifikat“, s katerim se ne more pohvaliti veliko voznikov.
V pogovoru z nagrajencem Friaduom smo med drugim izvedeli, da je voznik motornih vozil že 36 let. Najprej je kot 19-letnik leto dni vozil kombi v sosednji Avstriji, nato pa v bivši SFRJ in po osamosvojitvi, v Sloveniji. V tem času je obkrožil staro celino ter Bližnji vzhod. le redke so evropske države, ki jih Milan ni službeno obiskal. In med slednje sodijo le Finska, Latvija, Litva in Estonija, katere naš sogovornik namerava v kratkem obiskati kot turist, z osebnim avtomobilom. Ves delovni čas je Fridau zbral pri nekdanji Avtoradgoni in Transportu Rojko, prejel je več nagrad in priznanj, tokratnega pa je še posebej vesel. Prejel ga je potem, ko je v petih letih in osmih mesecih z istim tovornjakom Iveco Starlis 430 prevozil milijon kilometrov. Prepričan je, da bo omenjeni tovornjak prevozil še vsaj 500.000 kilometrov, potem ga bodo „upokojili“. Sam pa se tudi pripravlja na upokojitev. Po uradnih podatkih naj bi se upokojil maja 2011, a se mu nikamor ne mudi. In gotovo je, da bo tudi po uradni upokojitvi še vedno vrtel volan tovornjaka, vse dokler ga bo zdravje služilo. Sploh pa bo Milan kmalu „napolnil“ še četrti milijon prevoženih kilometrov. V tem času je doživel le manjši nesreči (v Ljubljani ter med Hamburgom in Bremnom v Nemčiji), z materialno škodo. „Na cestah sem sicer videl veliko nesreč, a kaj moremo, saj je to sestavni del živlejnja“, nam je razlagal Fridau, ki vedno vozi sam, brez sovoznika, in ki je pred Ivecom vozil tudi tovornjake znamk „Zastava“, „Fiat“, „MAN“, Mercedes ipd.
Veliko zgodb in šoferskih doživetij, bi nam lahko Milan povedal iz svojega „življenja na cestah in osmih kolesih“. Med slednjimi tudi to, da je v Iraku, leta 1981 preživel letalsko obstreljevanje, da je nekaj pozneje nevede, ob Plitvičkih jezerih, ustavil in jedel, ne da bi vedel, da tik ob njem leži truplo ponesrečenca... Pa tudi sploh ima kruh poklicnega voznika kruh z zelo debelo skorjo. Ob tem pa trpi tudi družina, a je Milan pri svojih (žena Vera, hčerki Andreja in Petra, dva zeta ter trije vnuki-Melisa, Uroš, Lana) vedno imel veliko podporo. „Že ko sem se spoznal z bodočo ženo sem ji dejal, da bom šofer, dokler me bo zdravje služilo, in naj razmisli. Strinjala se je, in je sedaj ona imela vse breme na hrbtu“, nam pove Milan Fridau, ki gotovo sodi tudi med velike kroniste, saj ima natančen pregled podatkov o prepeljanem blagu. Tako je npr. v omenjenem Stalisu 430, s katerim je največ vozil na relaciji Slovenija in Madžarska, na eni, ter Španija in Portugalska, na drugi strani (torej 5. evropski koridor), v dobrih petih letih in prevoženem milijonu kilometrov, pripeljal natanko 21.722.731 kg tovora. Za vse to mu je tudi pripadlo priznanje, ki ga je izročil predstavnik Dumida Miha Osterman, med drugimi pa sta mu čestitala tudi njegov direktor in predsednik OOZ Gornja Radgona Vlado Rojko, ter radgonski župan Anton Kampuš.
Sicer pa je omenjeno srečanje predstavnikov družbe Dumida (Iveco) in sedanjih ter potencialnih lastnikov vozil omenjene znamke, ki je že tretjič zapored potekalo na parkirni ploščadi Transporta Rojko v Gornji Radgoni, zamišljeno kot oblika družabnega druženja, v okviru katerega je seveda obilo možnosti za medsebojno spoznavanje prodajalcev in kupcev, za medsebojno informiranje in predstavitev prodajnih novosti. „Tokrat smo predstavili predvsem nova vozila Eurocargo, ki jih uvrščamo v srednji program. Glede na tržni delež v tem programu je ta predstavitev za nas še kako pomembna. Pri nas sicer celotno paleto tovornih vozil delimo na tri skupine glede na največjo tehnično dovoljeno maso: Lahek program od 3,5 t- 7,2 t- tržni delež IVECO 17,9 %; Srednji program od 7,5 t- 16 t- tržni delež IVECO 46,5 % ter težek program od 18 t- 44 t- tržni delež IVECO 16 %. Podatki o tržnih deležih so izračunani na podlagi opravljenih registracij v letošnjem letu vključno z avgustom“, nam je povedal Miha Osterman, vodja TV pri Dumida d.o.o. iz Sp. Dobrenja 42 A (Pesnica pri Mariboru), ki je bil zadovoljen s tretjim srečanjem pri Rojku, kjer očitno nastaja optimalna lokacija za tovrstna poslovna in družabna srečanja, kajti predsednik OOZ Gornja Radgona, velja za nekakšnega povezovalca prevozniške srenje na severovzhodu države, ob tem je njegova nova ploščad v radgonski industrijski coni, pravšnja tudi za tovrstne aktivnosti.