Če ne bo učinkovito „vznemirjanje“ bodo lahko ustrelili 115 osebkov ptic, ki ogrožajo ribji živelj po širšem območju Slovenije Kot vse kaže, nadaljuje se »vojna« med slovenskimi ribiči in društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Ribiška zveza Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije namreč državo nenehno opozarjajo na nezadostne ukrepe pri varovanju slovenskih avtohtonih vrst rib pred kormorani. Izrazito povečano število prezimujočih kormoranov po letu 1993 je stanje ribjih populacij, zlasti lipana in podusti, v nekaterih vodah pripeljalo na rob katastrofe. Predlagani načrt zaščite, dovoljenje za plašenje kormoranov, ki ga je agencija za okolje izdala v minulih letih, niso zagotavlja zaščite ogroženih ribjih populacij, opozarjajo ribiči. Ob tem je dovoljenje bilo izdano mnogo prepozno, sredi sezone prezimovanja kormoranov, in ni zagotavljalo zaščite ogroženih ribjih vrst. Tako so omenjene ptice zmanjšale populacije ogroženih vrst rib za od 80 do 95 odstotkov.
Sedaj pa je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, izdala dovoljenja za poseg v populacijo velikega kormorana (Phalacrocorax carbo), in sicer na zahtevo stranke Ribiška zveza Slovenije, in po uradni dolžnosti strankam Lovska zveza Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije, Triglavski narodni park, in Zavod za gozdove Slovenije. Po omenjenem dovoljenju je „vznemirjanje velikega kormorana (Phalacrocorax carbo) dovoljeno strankam Lovska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije, Triglavski narodni park in Zavod za gozdove Slovenije. Vznemirjanje se lahko izvaja samo z vnaprej načrtovanih odvračalnih točk s sledečimi sredstvi, ki so namenjena plašenju kormoranov: strašilna pištola, plinski top, rakete, petarde ali laserji. V primeru, da ukrep iz prejšnje točke ni učinkovit, se dovoli odvzem iz narave z odstrelom skupno do največ 115 osebkov velikega kormorana. Odvzem iz narave lahko izvajajo le osebe, ki za izvajanje lova izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi, ki urejajo lov in na način, ki je v skladu s temi predpisi. Odvzem iz narave posameznih osebkov velikih kormoranov je dovoljen le z odvračalnih točk, in sicer takrat, ko veliki kormorani letijo od prenočišča proti kraju hranjenja oziroma proti odvračalni točki“, so zapisali na agenciji za okolje.
Omenjeno vznemirjanje in odvzem osebkov iz narave z odstrelom, je dovoljeno na dva načina, in sicer: z gostitvijo odvračalnih točk na začetku rečnih dolin z namenom preprečevanja dostopa velikih kormoranov vanje ali vzpostavitev odvračalnih točk na najbolj ogroženih delih vodotokov ter z vzpostavitvijo odvračalnih točk na celotnem območju vodotoka, kjer se izkaže, da je to potrebno (npr.: na mestu hranjenja, na mestu pogostega preletavanja, drstiščih rib). Vznemirjanje in odvzem osebkov iz narave z odstrelom je dovoljeno na območjih, ko ni druge možnosti za zaščito rib. Dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom in dovoljenje za vznemirjanje velja do 28. 2. 2009, izjemoma pa je zaradi varstva drstišč dovoljeno vznemirjanje velikih kormoranov do 31. 5.2009. Ne glede na število za odstrel določenih živali, število odvzetih osebkov velikih kormoranov iz narave na posameznem odseku, kjer se izvaja odvzem iz narave, ne sme presegati 5% prisotne lokalne populacije. Ne glede na določbe, velikih kormoranov na akumulacijah rek ni dovoljeno vznemirjati in odvzemati iz narave. V primeru prisotnosti večjega števila prezimujočih osebkov drugih vrst ptic na odsekih, kjer se velike kormorane vznemirja oziroma odvzema iz narave, se ukrepi odvračanja na takem odseku ne izvajajo oziroma se izvajanje prestavi na odsek, ki za prezimovanje teh ptic ni pomemben. Izvajalci ukrepov so dolžni 30 dni po izteku veljavnosti dovoljenja posredovati Ribiški zvezi Slovenije poročilo o izvedenih ukrepih. Dva meseca po izteku veljavnosti dovoljenja je Ribiška zveza Slovenije dolžna Ministrstvu za okolje in prostor, Agenciji Republike Slovenije za okolje, posredovati poročilo. Evidentiranje dovoljenega odvzema iz narave in izgub velikih kormoranov se vodi v skladu s predpisi, ki urejajo lov. Tokratno vznemirjanje in odstrel sta predvidena predvsem za reke: Soča, Sava, Sora, Unica, Ljubljanica, Mirna, Meža, Mislinja, Krka, Kolpa.
Kormoran (Phalacrocorax) je sicer rod ptic iz reda veslonožcev (Pelecaniformes). To so srednje velike do velike vodne ptice, ki gnezdijo v kolonijah in živijo po celem svetu. V Evropi je najbolj razširjena vrsta veliki kormoran Phalacrocorax carbo s podvrstama Phalacrocorax carbo carbo (kormoran atlantske podvrste) in Phalacrocorax carbo sinensis (kormoran kontinentalne podvrste), ki se skoraj ne razlikujeta. Šteje se lahko za evropsko domorodno vrsto ptic, ki jo je možno najti na morskih obalah in v celinskih vodah. Na neobalnih območjih živi predvsem ob velikih vodnih območjih, na lov pa odleti tudi k manjšim rekam v hribovju. Kormorani so delne selivke, ki se po gnezditvenem obdobju selijo bolj ali manj daleč. Zlasti kormorani, ki živijo na mrzlih območjih zmernega pasu na severni polobli, odletijo pozimi pogosto več sto kilometrov južneje. Kormorani se prehranjujejo le z ribami, pri čemer na dan potrebujejo 400-600 g rib. So „prehrambeni oportunisti“, kar pomeni, da nimajo posebnih zahtev glede posameznih vrst rib, ampak se prehranjujejo z vsemi ribami, ki jih lahko najlažje ulovijo na posameznem vodnem območju. Najpogosteje lovijo ribe velikosti od 10 do 25 cm, vendar lahko obvladajo tudi večje živali, ki so dolge do 60 cm in tehtajo do 1 kg.
Pri lovu se kormorani potopijo s površine vode navpično navzdol in plen zasledujejo, ga ulovijo s kljunom in prinesejo na površje. Glede na to, da živijo v kolonijah, na lov odletijo običajno v velikih skupinah. Potem vsaka ptica običajno lovi sama, čeprav pogosto lovijo tudi v skupinah od 25 do več sto ptic, pri čemer ribe najprej obkrožijo, tako da lahko na posameznem vodnem območju v razmeroma kratkem času ulovijo velik delež staleža rib...