V vasici Drvanja nad Benediktom v Slovenskih Goricah, ki premore blizu 200 duš, je bilo sila veselo, saj sta v družbi najbližjih svojcev, prijateljev in sosedov, zlato poroko obhajala domačina Alojzija in Janez Koler. Iz dvorišča njihove kmetije sta se z »bagerlom«, katerega so vlekli konji konjerejca Kolmana iz Sv. Ane v Slovenskih Goricah, popeljala k obredom zlate poroke, ki je potekala v središču občine Benedikt. V kulturnem domu je zlatoporčni obred opravil župan Milan Gumzer, cerkvenega pa v cerkvi sv. Benedikta, domači župnik Marjan Rola. Priče pri zlatoporočnem obredu so bile vse njune hčerke: Milena, Vera, Marjeta, Marija in Irena.

Oba zakonca sta se rodila v vojnem letu 1942, Alojzija v družini Berič v Trotkovi, Janez pa na Drvanji 5, kjer je po starših podedoval posest, ki je pred nacionalizacijo obsegala 20 hektarjev. Zakonca sta vse svoje življenje posvetila kmetovanju, kjer so pri hiši redili govejo živino in prašiče, za potrebe obdelovanja polj in prevoze pa tudi konje. Z njimi pa se je družina z bagerlom zapeljala v bližnji Lenart in oddaljeni Maribor. Kot se je pošalil Janez, je bil to njihov taksi. Konje so zamenjali traktorji, ki so danes spremenili način življenja na kmetih. Bila sta vseskozi napredna kmeta. Sodelovala sta tudi s Kmetijsko zadrugo Lenart, kjer je bil Janez vključen v organe zadruge. Vesela sta, da si je hčerka Irena z Boštjanom doma ustvarila družino in nadaljujeta s kmetovanjem.

Veliko veselja so jima v hišo prinesli otroci, saj so se jima rodile same hčerke: Milena, Vera, Marjeta, Marija in Irena, ki so ju razveselile s 14 vnuki in že eno pravnukinjo. Hčerke z družinami se rade vračajo v njihovo hišo, po potrebi pa tudi kaj pomagajo. Da ju imajo njuno otroci radi, se je pokazalo tudi v tem, da so ju ob praznovanju presenetili s prevozom k poroki z bagrlom, ter bogatim kulturnim programom, ki so ga pripravile hčerke z njihovimi otroci na slavju v Gostišču Pri Antonu v Cerkvenjaku. Presenetili so ju tudi z domačo glasbeno skupino Klapovühi in pevcem Stanetom Vidmarom. Kot sta nam povedala, ju je skrb njenih, ganila vse do solz. Srečna sta ker se imajo otroci radi in da radi obiščejo njun dom. Ko smo ju vprašali kaj ju je vezalo v zakonu sta dejala: »To je bilo delo in zaupanje eden v drugega«.