POMOČ SO NAMENILI NEZAPOSLENI MAMICI TREH OTROK

V znameniti zidanici Janžev hram na Janževem Vrhu nad Radenci je potekala posebna slovesnost, na kateri so predstavili Pomladno vino 2009. Gre za dobrodelni projekt, ki je nastal pred štirimi leti in je povezal pet ...
Slovenske spominčice predstavile „Pomladno vino 2009“ Ženske so dejansko vsega zmožne; Od vsake buteljke prodanega „pomladnega vina“ - ranina + sivi pinot iz Radgonskih goric, poldrugi evro v dobrodelne namene V znameniti zidanici Janžev hram na Janževem Vrhu nad Radenci je potekala posebna slovesnost, na kateri so predstavili Pomladno vino 2009. Gre za dobrodelni projekt, ki je nastal pred štirimi leti in je povezal pet gostink in enologinjo, ki so želele na izviren način poudariti, da ženske lahko veliko naredijo, in da tudi vino lahko pomaga človeku v stiski. Predvsem so to ženske samohranilke ali družine z veliko otrok. Skupino, katere se je zdaj prijelo ime Spominčice, sestavljajo: Darja Bovha, direktorica in enologinja Bistriške kleti (Slovenska Bistrica), ter gostinke Fanika Sevšek iz gostilne Žolnir v Kostanjevici na Krki, Majda Mogu iz Restavracije pri Šmarjeti v Pernici pri Mariboru, Jurka Magdič iz gostilne Ančka v Šenčurju pri Kranju, Dana Delalut iz gostišča Delalut v Ravnah na Koroškem, kot zadnja pa se jim je pridružila še Darinka Matjaž iz restavracije Tomi v Strunjanu. Torej zajeta je cela Slovenija, zraven pa sta med drugimi še ugledni dami, bivša prva slovenska dama Štefka Kučan in Dana Čačinovič Vogrinčič, ki sta se z možema Milanom in Gezo, udeležili svečanosti na Janževem Vrhu.
Leta 2006 se je v krogu štirih priznanih slovenskih gostink in enologinje porodila zamisel, da bi povezale svoje delo z dobrodelnostjo in nastalo je pomladno vino. Prvo pomladansko polnitev letnika 2005 so napolnili v Kleti Bistrica (prireditev na Koroškem v gostišču Delalut), napolnili so 2000 steklenic in od vsake prodane steklenice namenili 150 tolarjev (0,63 evra) v dobrodelne namene. Zbrani denar je bil predlani na Gorenjskem predan samohranilski družini, ki je želela ostati anonimna. Predstavitev drugega pomladnega vina je bila v gostišču Ančka v Šenčurju. Takrat so se pobudnice odločile, da bo v pomladni polnitvi vsako leto vino iz druge kleti, zato so za drugo pomladno vino izbrali vino iz kleti Vinakoper. Za vijolicami se skrivalo zelo pitno in krepko zvrstno vino iz malvazije in chardonnaya, ki so ga prodajali za 5,42 evra. Za tretje pomladno vino v Dolenjskih Benetkah (Kostanjevica na Krki) je po pričakovanju bil za pomladno vino izbran cviček iz KZ Krško.
V četrto pa je na Štajerskem po pričakovanju bilo izbrano pomladno vino iz Radgonskih goric, in sicer so v radgonski kleti, kjer dozorevajo sto tisoče zlatih in srebrnih radgonskih penin, sestavili nekaj modernega. Enologinja Radgonskih goric, Klavdija Topolovec je namreč dejala, da so izbrali zvrst sestavljeno iz avtohtone radgonske ranine in modernega sivega pinota, tako da je nastalo dejansko nekaj posebnega. Napolnili so sicer 2.000 takšnih buteljk, in od vsake prodane buteljke gre poldrugi evro za dobrodelne namene. Z denarjem zbranim od prodaje lanskega pomladnega vina (cviček) so zbrali 1.350 evrov, katere so namenili mami samohranilki iz Maribora, ki ima tri otroke, izmed katerih sta študent in dijak, ter majhni invalid. Ob tem je ena izmed spominčic, Darinka Matjaž iz restavracije Tomi v Strunjanu celi družini podarila še desetdnevne počitnice na slovenski obali.
Torej od prodaje tretjega Pomladnega vina 2009 bodo namenili 1,5 evra za dobrodelne namene in tako zbran znesek bodo čez leto dni namenili spet družini potrebni pomoči. Letošnje druženje med radgonskimi goricami, ki ga je s pomočjo mladih gostincev iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, pod vodstvom Maksa Polanca, ki so poskrbeli za odlično hrano, pripravila štajerska spominčica Majda Mogu, so v navzočnosti več deset znanih in manj znanih gostov, popestrili „Zaloški fantje“ in harmonikar Dušan Kodrič iz Lenarta. Voditelj prireditve Stane Kocuter je za govorniški oder in k pozdravu povabil številne sogovornike, med katerimi: Majdo Mogu, direktorja Radgonskih goric Boruta Cvetkoviča, njegovo enologinjo Klavdijo Topolovec, radgonskega podžupana Vinka Rousa..., ki so z lepimi besedami in željami popestrili dejansko zanimivo dogajanje.
Celotni dogodek je vsekakor še posebej razveselil Liljano Bukovič iz Maribora, katero je komisija za socialna in humanitarna vprašanja pri Društvu prijateljev mladine Maribor predlagala za tokratno prejemnico humanitarne pomoči. In slednja je dejansko šla na pravi naslov. Mama Liljana je sicer letnica 1965. Poročila se je in v zakonu so se ji rodili trije sinovi. Prvi leta 1989, drugi dve leti pozneje, tretji pa leta 2005. Takrat sta še oba starša bila zaposlena. Toda, nekaj dni po porodu tretjega sina pa sta starša izvedela, da je z otrokom nekaj zelo narobe. Po opravljenih preiskavah so jih zdravniki seznanili z diagnozo „statična tetra pareza“. Otrok se torej ne bi nikoli normalno razvijal in nikoli ne bo hodil. V družini je zavladal velik nemir. Breme je bilo preveliko in oče je zapustil družino. V manj kot letu dni se je razvezal in izginil. Mati, ki je bila voznica avtobusa, zaradi težko bolnega otroka ni mogla več hoditi v službo. Ostalo ji je najemniško stanovanje in trije otroci. Najstarejši danes študira, srednji je srednješolec, najmlajši sin pa je invalid in tudi epileptik.
Mati prejema nadomestilo osebnega dohodka, vendar je to tako minimalno, da skupaj z otroškim dodatkom znese 570 evrov. Oče se je plačilu preživnine za otroke izognil tako, da se je preselil v drugo državo. Mati sedaj uveljavlja preživnino preko preživninskega člana. Mati Liljana dvakrat tedensko vozi bolnega sina v Dornavo na rehabilitacijo, ter v Mariboru na fizikalno terapijo, katero plačuje sama. Premore star, komaj vozen avtomobil, za katerega ne ve, če bo naslednjo pot uspešno opravil. Ob letnem tehničnem pregledu pa bo verjetno ostala kar brez njega. S tem bodo ostali brez velikega pomočnika, ki jim težko življenje vsaj malo olajša...