Čas okrog sv. Martina, ko se mošt uradno spremni v vino, je tudi ustrezen čas, ko potekajo takšna in drugačna ocenjevanja pridelkov iz vinogradov, torej vin. In poleg mladih vin, se po mnogih vinorodnih območjih, čeprav naj bi se vino pilo čisto in v zmernih količina, čedalje bolj odločajo tudi za ocenjevanje špricarjev, torej mešanice vina in mineralne vode, v našem primeru je to običajno radenska. Dejstvo, da špricar ni tabu tema, ampak tržna niša, so namreč že pred desetletji opozorili avstrijski štajerski vinogradniki. „V časih, ko se registrirana potrošnja vina zmanjšuje tako v EU, kakor tudi v Sloveniji, je renesansa dobrega starega špricarja, ki je bila pijača štajerske baby boom generacije dobrodošla, še zlasti ker je to ena od redkih možnosti, da se lahko vino pojavi v funkciji osvežilne pijače z nizko stopnjo alkohola. Seveda pa je za uspeh na tem področju potrebna kakovost in primerna promocija. Oceni kakovosti in promociji je služilo tudi ocenjevanje vin, ki je pod blagovno znamko »Naj špricar 2015«, dober teden pred sv. Martinom potekalo v vinskem hramu Brenholc, na Jeruzalemu“, poudarjajo organizatorji vse bolj odmevnega dogodka iz Javne razvojne agencije občine Ormož.

Ocenjevanje bi lahko imenovali, kar majhno državno prvenstvo, saj so bile udeležene največje zvezde slovenskega trga špricar vin, ter tudi gostje iz sosednjega hrvaškega Zagorja in Medžimurja. Vse te velike blagovne znamke so dobile tudi zelo dobre ocene tako s strani potrošniške, kakor tudi strokovne komisije. Za razliko od ocenjevanja špricar vin, je bilo ocenjevanje mladih vin, ki je je sledilo ocenjevanju mladega vina, bolj lokalnega pomena, saj so sodelovala predvsem vina iz bližnje okolice ter sosednje hrvaške. Kot posebno zanimivost tega ocenjevanja lahko omenimo, da so ista vina (kandidate za naj špricar 2015) ocenjevali tako strokovnjaki, kakor tudi predstavniki potrošnikov. V komisijo strokovnjakov so bili delegirani enologi in ocenjevalci z licenco Ministrstva z kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v komisijo za potrošnike pa predstavniki manjših vinogradnikov in ljubitelji vina.

„Končno spet v veljavo prihaja dober špricar, ki je veliko več od običajnega pojmovanja uživanja vina in mineralne vode, saj pomeni odlično promocijo in s tem večjo možnost za prodajo domačih vin v naši lepi Prlekiji. Slabšalno mišljenje o špricarju se s pravo izbiro vin ocenjenih tako s strani stroke, kot priložnostnih ocenjevalcev, mora zaokrožiti področje, kjer je moč uživati ob odličnih špricarjih, ki so primernejši za uživanje ob izbrani prleški kulinariki in so orožje za povezovanje, prijateljsko druženje in povečanje domače promocije vin. Seveda pa je potrebno za dober glas o špricarju spoštovati dogovorjene standarde in v zgodbo vključiti tako vinogradnike kot gostince, saj so eni z drugimi vzajemno povezani. Tudi "špricar kontrole" bi lahko hitro naredile red v ponudbi špricar vin, ki v zgodbo niti slučajno ne sodijo! Špricar naj postane naš atribut prepoznavnosti in ponosa, seveda ob stalno kontroli kakovosti, ki jo lahko zagotavlja tako stroka, kot vinoljubi s strani potrošnikov. Mesta, kjer se točijo odlični špricarji, pa naj postanejo jasno označena, tako bo pot k uspehu zagotovo hitrejša“, smo po ocenjevanju na Jeruzalemu, slišali med člani komisije potrošnikov - vinoljubov.

Med strokovno komisijo pa: „Marsikdo verjetno debelo pogleda, da strokovnjaki ocenjujemo špricarje, še več - da smo celo promotorji takšnega ocenjevanja. Ob tem moram poudariti, da vsako vino ni dobro špricar vino: najprej mora biti dobro vino - vino brez napak; napake pri vinu se ob dodatku mineralne vode še bolj občutijo. Previsok ostanek sladkorja in vino iz prezrelega grozdja nista dobra popotnica za dobro špricar vino. Nove tehnologije, ki pridelujejo močno dišeča vina, kjer je kislina nekaj nižja in bolj sofisticirana ob dodatku mineralne vode lahko delujejo omledno in ne tako kot je poslanstvo špricerja – poživljajoče. Verjetno je na mestu razmišljanje, da bi bilo smiselno v tej smeri zastaviti kakšno raziskovalno nalogo, ki bi naše zaznave podkrepila tudi s številkami. Tekma je bila dobra, kakovostna in imeli smo precej več odličnih špricar vin kot lani. Ta tržna niša je bila predolgo zapostavljena, saj gre za tradicionalen način uživanja vina, ki je predvsem za prijetno in zdravju koristno osvežitev ob delu in druženju. Zadnji čas, da začnemo ceniti to kar imamo in to, kar smo“.

Kot posebna zanimivost pa je primerjava rezultatov ocenjevanja, strokovne in potrošniške komisije, kjer so ocene zelo podobne, kar kaže, da niti potrošnikov nikakor ne gre podcenjevati. Majhna razlika je bila le med zmagovalnimi vini, in sicer je strokovna komisija na prvo mesto postavila špricar iz domačega Jeruzalemčana, potrošniki pa so se odločili za soseda iz medžimurske Štrigove, natančneje s Svetega Urbana, saj so prvo mesto podelili špricaru iz Urbanskega bisera. Izbrali so tudi vzorca vin, ki sta se uvrstili v Martinov šotor, v okviru Martiovanja v Ormožu. In to sta Jeruzalemčan serija 03 (P&F Jeruzalem Ormož) in Leskovar (Vinogradništvo Leskovar). V potrošniški komisiji je sodelovalo 13, v strokovni pa 10 članov. Špricar vina so ocenjevali s šolskimi ocenami 1-5, kar je omogočilo, da je bil sistem ocenjevanja enostaven in primeren za obe komisiji. Predsednik komisije je letos bil doc. dr. Mojmir Wondra, ki pa sam vin ni ocenjeval.

„Čudovito jesensko vreme, barvita narava, enkraten prostor in brezhibna organizacija so botrovali odličnemu delovnemu vzdušju dveh razširjenih komisij - stroke in potrošnikov. No, pa komisija potrošnikov ni bila kar tako – zastopani so bili vinarji, novinarji in poznavalci vin iz Slovenije in Hrvaške. Še posebej me veseli, da vina podirajo državne meje, da prihaja do združevanja enako mislečih, skupnega osvajanja tržišča in da gre tu tudi za »špricar« pijačo, ki ima že dolgo tradicijo na obeh straneh meje. Gre za osvežilno pijačo naših dedov in pradedov ter postavljanje novih spoznanj, da ta pijača ni narejena iz slabega vina. Nasprotno, dober špricar je lahko le iz dobrega vina; poudariti mora pitkost, vzbujati mora občutek svežine, lahkotnosti in kar klicati po naslednjem požirku. Bil sem prijetno presenečen nad večino vzorcev, obstajale pa so vsekakor razlike med njimi. Špricar vino ne prenese trpkosti, ki je pri višji pH vrednosti še bolj poudarjena, ne prenese oksidacije in kakšnih drugih napak. Čestitke obema komisijama. Čeprav so bile ocene ločeno izračunane, pri večini vzorcev ni bilo bistvenih razlik v odstopanju. Obe so izbrale najboljše, le vrstni red je bil rahlo zamenjan. Tako strokovna kot potrošniška komisija ve kaj je dober špricar; potrebno pa je še širši javnosti povedati kaj je dobra osvežilna pijača. Zahteva svoje parametre kakovosti, ki jih obe vinorodni deželi Podravje in Posavje tudi dosegata. Seveda enako velja tudi za naše sosede Hrvate. Lahko rečem, da sem neizmerno užival v degustaciji, ki je bila tudi zame poučna“, je ocenjevanje komentiral dr. Windra.

Ob čestitkam vinogradnikom je dr. Wondra nekaj besed namenil tudi mladim vinom. „Vsekakor so odraz odličnega letnika, seveda še ne dozoreli, mladostni, vendar pravi predstavniki sortnosti in ekstraktne bogatosti. Deset vin je bilo že v tej fazi vrhunske kakovosti, vsaj še deset pa jih bo to doseglo po zorenju. Veseli me, da je večina predstavljenih mladih vin v okviru dobre kakovosti. Bilo je tudi nekaj napak (bekser, prežveplanje, oksidacija), ki pa se dajo v tem času hitro odpraviti. Ravno taka ocenjevanja mladih vin so temu namen. Veseli me, da ni bilo bolezni (cika), ki so odraz slabega stanja grozdja in napak v kleti. To je dokaz visokega nivoja dela v vinogradu in kleti, seveda če tudi narava prispeva svoje“.

Končni vrstni red, strokovna komisija: 1. Jeruzalemčan (P&F Jeruzalem Ormož), 2. Leskovar (Vinogradništvo Leskovar), 3. Janževec (Radgonske gorice), 4. Haložan (Ptujska klet), 5. Štrigovske noči (OPG Denis Kunčić), 6. Konjičan-mlado vino (Zlati grič) itd. Končni vrstni red, potrošniki: 1. Urbanski biser (Vino Cmrečnjak), 2. Haložan 2015 (Ptujska klet), 3. Janževec (Radgonske gorice), 4. Konjičan-mlado vino (Zlati grič), 5. Leskovar (Vinogradništvo Leskovar), 6. Haložan 2014 (Ptujska klet) itd.

Končni vrstni red – mlada vina – skupno strokovna komisija in potrošniki (50 vzorcev): 1. Rumeni muškat (P&F Jeruzalem Ormož) 18,86; 2. Laški rizling (Stanko Pesrl) 18,49; 3. Muškat otonel (Vinogradništvo Leskovar) 18,44: 4. Traminec (P&F Jeruzalem Ormož) 18,38; 5. Renski rizling (Vinogradništvo Leskovar) 18,27; 6. Sauvignon (Vinogradniško-izletniška kmetija Ratek) 18,23; 7. Zvrst (Igor Jerebič) 18,21; 8. Muškat žuti (Agromeđimurje – podrum Štrigova) 18,16; 9. Muškat Otonel (Miran Plemenič) 18,16; 10. Chardonnay (OPG Dragutin Kunčić) 18,02 itd.