Prešanje grozdja ali jabolk na starih lesenih prešah ali stiskalnicah je že preteklost. Take stiskalnice ohranjajo le še kot turistične atrakcije. Toda Slavko Matjašič iz Sovjaka, ki je do nedavnega je živel v Slaptincih, sedaj pa živi v Sovjaku, je ob novi hiši ohranil staro leseno, sedaj zaščiteno, gospodarsko poslopje s kletjo in prešo. Sedaj je daleč naokoli edini, ki preša grozdje na »krnici«, kot so rekli podu lesene preše. »Prešo sem podedoval in jo ohranjam, ker je zanimivost. Je tudi uporabna, saj na njej vsako leto prešamo grozdje. Vse delamo po starem, le grozdje več ne »tretamo«, kot so rekli stiskanju grozdja z hojo z bosimi nogami po grozdju. Za to imamo danes poseben mlin. S tako leseno prešo je veliko priprav, preden lahko na njej stiskamo grozdje, saj jo moramo poprej namakati. To so delali tudi v preteklosti. Temu po domače rečemo, da se les navleče ali napije in tako ustvari tesnost dna ali krnice. Kot vidite smo ohranili tudi lesene obroče za oblikovanje koša.«
V preteklosti je skoraj vsak kmet imel tako prešo. Na njej so najprej prešali rane sorte jabolk, nato grozdje, ki ga je bilo na podeželju, vsaj na brajdah, pri vsaki hiši. Tisti, ki niso imeli svoje preše so morali za eno prešanje, ki je bilo omejeno s časom, da se je lahko na njej zvrstilo več strank, odslužiti z dvema tabrhoma. Da bi bila preša čim bolj izkoriščena so prešali tudi ponoči in ob nedeljah in praznikih. Največ se je v preteklosti stiskalo jabolk, ki so jih na podu preše, tolki, se pravi drobili, s pehi, kar je bilo sila zamudno delo. Sčasoma so si pomagali z mlini za mletje jabolk, ki so jih poganjali ročno, pozneje tudi s pomočjo "gepla", to je naprava, ki jo s hojo v krogu poganja živina, in končno z bencinskimi ali elektromotorji. V današnjem času jabolk, iz katerih so pridobivali dragoceno osvežilno pijačo, ki so ji tod rekli »kukla«, jabolšnica ali kaj podobnega, skoraj ne stiskajo več. To pijačo so sedaj zamenjale pijače kot so: vino, pivo in razni sokovi.