Testa hoje v Gornji Radgoni se je udeležilo skoraj 50 občanov in občank V okviru vse pogostejše preventivne dejavnosti, kamor sodi tudi „šola hujšanja“, je ZD Gornja Radgona, tik pred prvomajskimi prazniki, znova pripravil test hoje na 2 kilometra. Na omenjenem dogodku, ki je potekal na bližnjem ŠRC Trate, in ki se ga je udeležilo skoraj 50 ljudi različnih starosti, predvsem udeležencev omenjenega hujšanja ter članov Društva diabetikov, ki so pred testom imeli tudi predavanje, na katerem jim je Branko Avsec, dr. med. spregovoril o gibanju, je pred in po testu hoje potekalo ogrevanje pod kontrolo diplomirane fizioterapevtke Verice Jančar, zraven pa so zdravstveni delavci ZD Gornja Radgona (diplomirani medicinski sestri Slavica mencigar in Karla Zemljič Pučko, ter zdr. tehnik-reševalec Boštjan Rauter), na čelu z Brankom Avsecom, dr. med., tudi merili pulz in pritisk. Hkrati so udeležence, ki so prišli iz vseh štirih občin katere pokriva radgonski zdravstveni dom (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici) ter tudi od drugod, spremljali ter računalniško obdelali vse podatke, rezultate svoje telesne kondicije in morebitna priporočila o njenem izboljšanju pa bodo vsi udeleženci prijeli po pošti. Škoda je le, da se koristnega dogodka ni udeležilo še več občanov in občank, saj nimajo vedno možnost, da njihovo telesno aktivnost spremljajo strokovnjaki. Žal bi le na prste ene roke lahko našteli občane, ki niso člani društva diabetikov ali ki tokrat niso bili udeleženci šole hujšanja. Kot nam je povedala Slavica Mencigar, ki je v ZD Radgona zadolžena za tovrstne aktivnosti, bodo v Gornji Radgoni tudi jeseni pripravili vsaj dve šoli hujšanja, občanom pa priporoča, da se v poletnih mesecih ne „zapustijo“ preveč...
Kakorkoli že, številne znanstvene raziskave so pokazale, da je redna telesna dejavnost pomemben varovalni dejavnik zdravja in da ugodno vpliva na številne že prisotne dejavnike tveganja (zvišan krvni tlak, zvišane maščobe in zvišan sladkor v krvi, prekomerno telesno težo in debelost), ter že razvite bolezni (srčno žilne bolezni, sladkorno bolezen, osteoporozo). Ugodno vpliva tudi na obrambne sposobnosti organizma in zmanjšuje stres in depresijo. Za prepričljive pozitivne učinke telesne dejavnosti na zdravje pa ni potrebna intenzivna telesna dejavnost, ampak zadostuje že zmerno gibanje. Primer zadovoljive in vsem starostnim skupinam dostopne oblike gibanja je redna hitra hoja.
Slovenci imamo visok nivo dejavnikov tveganja za kronične bolezni, ki se je v zadnjih letih celo povečal (dva od treh imata zvišan holesterol v krvi, več kot polovica je predebelih, polovica jih ima krvni tlak nad normalo), ob tem pa je telesna dejavnost med odraslo populacijo upadla. Le tretjina odraslih je primerno dejavnih, delež mejno dejavnih se je zmanjšal od 50 na 40 %, porasel pa je delež povsem telesno nedejavnih od 15 na 25 %. Iz omenjenih podatkov ogroženosti ljudi z dejavniki tveganja za kronične bolezni, nizke stopnje primerno telesno dejavnih in možnih pozitivnih učinkov, ki jih ima redna telesna dejavnost na zdravje izhaja potreba po zvečani telesni dejavnosti Slovencev. In zato CINDI Slovenija in Športna unija Slovenije, že nekaj let pripravljata projekt: Slovenija v gibanju – Gibanjem do zdravja. Za spodbujanje k redni telesni vadbi uporabljamo pri projektu v Evropi že dobro uveljavljen »Preizkus hoje na 2 km«, ki predstavlja terenski test za ocenjevanje telesne zmogljivosti. Test so na znanstvenih osnovah razvili v finskem UKK inštitutu za telesno dejavnost. S testom na povsem preprost način in zelo objektivno ocenimo stanje telesne zmogljivosti (fitnes index) testiranca. S pomočjo zdravnikov in športnih strokovnjakov mu na podlagi računalniško obdelanih izidov in znanstveno ugotovljenih referenčnih vrednosti -z indeksom ocenimo individualno telesno zmogljivost. Na tej osnovi testirancu svetujemo kako, koliko časa in kolikokrat naj zdravju prijazno vadi, ter mu takoj pripravimo prilagojen pisni program priporočil za nadaljnjo športno vadbo.
Ciljno skupino, ki jo nagovarjajo v lokalnih skupnostih predstavljajo prebivalci in prebivalke Slovenije stari med 20 in 75 let, ki se z redno športno/rekreativno dejavnostjo ne ukvarjajo dovolj intenzivno in pogosto, ki so telesno dejavnost iz kakršnih koli razlogov opustili ali se z njo niso nikoli ukvarjali. Ciljna skupina v zdravstvenih organizacijah pa so pacienti, ki obiskujejo zdravstvene domove, posebno tisti, ki so ogroženi z dejavniki tveganja za sodobne bolezni ali že zboleli za boleznimi, na katere ima redna telesna dejavnost pozitivni učinek. Namen projekta je s celovito vseslovensko kampanjo ohranjati in spodbujati ukvarjanje z načrtno, redno in zdravju prijazno športno rekreativno vadbo, ter s tem prispevati k zmanjšanju dejavnikov tveganja za obolenja sodobnega časa.