Čebelarsko društvo Peter Dajnko Gornja Radgona je bilo ustanovljeno 1951. leta. Tedaj se je imenovalo Čebelarsko društvo Gornja Radgona in se je leta 1996 preimenovalo v Čebelarsko društvo Peter Dajnko Gornja Radgona. Društvo je na tak način želelo ohraniti ime velikega čebelarja radgonskega rojaka Petra Dajnka, ki je leta 1831 izdal prvo čebelarsko knjigo v slovenskem jeziku, katera je nosila naslov Čelarstvo. Društvo so skozi to obdobje vodili zagnani predsedniki, med njimi pokojni sodnik Anton Novak, Stanko in Marija Korošec, sedaj pa ga vodi mladi Igor Litrop.
Društvo posveča veliko skrb izobraževanju svojih članov. V izobraževanje sodijo tudi strokovne ekskurzije s katerimi obiskujejo napredne, zlasti poklicne, čebelarje doma in tujini. Tokrat, 20. oktobra, so se radgonski čebelarji odpravili na strokovno ekskurzijo v Avstrijo. Nekaj zanimivosti o ekskurziji nam je predstavil predsednik društva Igor Litrop. »Obiskali so napredno čebelarstvo Ulz, ki se nahaja na tromeji Slovenije-Madžarske in Avstrije. Čebelarstvo vodi ing. Josef Ulz, kjer čebelarijo z 200 nakladnimi panji, katere imajo postavljene na stojiščih v različnih regijah v Avstriji. V čebelarstvu dela vsa družna poleg Josefa še žena Elizabeta, sin Wolfgang in hči Daniela. Kot so nam povedali, se sin Wolfgang že pripravlja na prevzem čebelarstva in bo tako že tretja generacija čebelarjev v družini Ulz. Z dobro organizacijo in posodobitvijo proizvodnje medu, jim je uspelo povečati letni donos iz 25kg na 60 kg na panj. Josef Ulz je bil tudi predsednik avstrijske čebelarske zveze in ravnatelj čebelarske šole v Gradcu. Je dober čebelarski strokovnjak, zato smo pri njem dobili veliko informacij o čebelarjenju in stanju čebelarstva v Avstriji, ki je v zadnjih letih zelo napredovalo.« Igor nam je še dejal, da smo po njegovem v Sloveniji, na področju čebelarstva precej zaostali. Meni, da se preveč oklepamo tradicije, ki ne temelji na sodobnem čebelarjenju. Mi pa menimo, da je to dobro, saj so s tem čebelji panji bolj »razpršeni« po pokrajini in je zato boljša oprašitev rastlin, in je s tem več pridelka, posledično pa tudi večji donos čebeljih pridelkov. Kot je znano, je v preteklosti skoraj vsaka malo večja kmetija ob svojem domu imela postavljen kak čebelji panj. Pomena čebel so se zlasti zavedali sadjarji, kajti čebele so najbolj množične opraševalke sadnega drevja.