Čedalje več mrtvih mladih štorkelj v Prekmurju mi moralo že zaskrbeti odgovorne... Letošnja pomlad, z veliko dežja in številnimi neurji z močnim vetrom in točo, očitno ni ugodna za številne vrste prostoživečih živali na skrajnjem severovzhodu države. To še posebej velja za takšne in drugačne ptice, ki se med pogostim močnim vetrom in podiranjem dreves nimajo kam niti skriti, tako da jih veje poškodujejo in tudi ubijejo. Žal pa vse to še zlasti vpliva tudi na razmnoževanje, saj zlasti ptičja gnezda niso nikjer varna. Posebej hudo je za štorklje, kajti njihova velika gnezda niso varna ne na drevesih, ne na električnih ali drugih drogovih in ne na dimnikih. Zato niti ne preseneča, da je to pomlad, še zlasti po nedavnem (13.6.) hudem neurju, že poginulo na desetine majhnih štorkelj. Gnezda in z njimi štorkljice ali pa sami ptiči padajo praktično po celi regiji, in tako je bilo tudi tik pred praznikom dneva državnosti.
Deževno vreme je namreč prispevalo tudi k temu, da je zaradi prevelike teže z vodo napito gnezdo štorkelj na Gorici v občini Puconci padlo z električnega droga in se raztreščilo ob tleh. V njem so bili tudi trije mladiči, ki še niso bili sposobni letenja. Dva ptiča, kljub hitri pomoči domačinov in veterinarjev, padca nista preživela. Tretjo štorkljo so odpeljali v Veterinarski inženiring Nabergoj v Moravske Toplice, kjer nam je veterinarka Smilja Nabergoj, dr. vet. med. povedala, da je priča nakrmila, mu dala injekcijo in namestila na toplo, težko pa je oceniti kakšne so poškodbe in šele v naslednjih dneh bo bolj znano. Žal pa po padcu z tako velike višine, majhni ptiči, ki še ne morejo koristiti lastnih kril, ali takoj poginejo ali pa utrpijo hude poškodbe, da jim več ni možno pomagati. Upajmo, da bo vsaj mladiček iz Gorice drugačne sreče, in da se bo jeseni z drugimi dolgonogimi brati in sestrami odpravil proti jugu, ali pa bo vsaj zdrav domoval pri Nabergojevih, kjer tudi skozi vso zimo imajo kar nekaj belih štorkelj, med njimi pa tudi eno črno...
Sicer pa, je posebej žalostno, da mnogi državljani, ki bi radi pomagali, ne vedo kaj morajo najprej storiti. Najboljše je sicer živali takoj odpeljati do veterinarja (v Pomurju predvsem iz ljubezni do živali ter tudi prostorskih zmožnosti na lastnem dvorišču, za vse prostoživeče živali predvsem za štorklje, najraje – menda edini, prostovoljno poskrbijo pri Veterinarskem inženiringu Nabergoj v Moravskih Toplicah), kajti štorkljo je škoda vračati v gnezdo, še posebej če je huje poškodovana. Če pa žival ni možno zapeljati do veterinarja, so tukaj druge rešitve. Preko regijskega centra za obveščanje (112) se pride do gasilcev pa tudi do električarjev, ki so dolžni pomagati, ker imajo ustrezno opremo (dvigala). Zraven je sicer tudi Društvo za zaščito živali Pomurja, kjer pa peščica dejavnih prostovoljcev tudi veliko naredi za vse živali. Sploh pa se morajo odgovorni potruditi, da bi prostoživeče, zlasti zaščitene, živali imele boljše pogoje, zlasti pa je potrebno poskrbeti za obnavljanje štorkljinih gnezd, kajti čeprav so slednje izjemno marljive, tudi same nikakor ne morejo predvideti kaj bo z njihovim domom naredil kakšen naravni pojav, kamor sodi tudi neurje z vetrom in točo...