Tako se sprašujejo tisti, ki Negovsko jezero, nekoč grajski ribnik, ob katerem je bil pred več kot 400 leti postavljen grajski mlin, poznajo iz otroštva. Vse od nastanka je bil ribnik namenjen predvsem vzreji rib. Takih, predvsem manjših grajskih ribnikov je bilo v okolici Negove 17. Edini trije, ki so napolnjeni z vodo so Negovske jezero, Klokečov ribnik in Gosijak. V preteklosti so se v njih kopali le okoliški prebivalci, zlasti otroci. V 60 in 70 letih pa se je na Negovskem jezeru začel množični turizem. Oče tega začetka množičnega turizma je bil tedanji predsednik TD Gornja Radgona Leo Sukič. Njegovo veliko delo so bili na jezu postavljeni leseni bazeni in pomol za privez čolnov, ki so jih obiskovalcem dajali v najem za čolnarjenje po jezeru. Po zaslugi Lea Sukiča in seveda TD Gornja Radgona, je v tistem času ob sobotah in nedeljah jezero obiskalo 2.000 in več turistov ali kopalcev. Tedaj so kmetje v oklici prinašali na jezero prvo sadje, kmečke ženske pa gibance, katerih nikoli ni bilo dovolj. Ni treba posebej poudarjati, da je Negovsko jezero in dom znamenitega Slovenca Ivana Krambergerja, v času ko je živel, obiskalo na tisoče obiskovalcev. Njih je bilo največ, in to več kot 7.000, ob njegovem pogrebu, ko se je kilometrska kolona pogrebcev iz vse Slovenije vila od njegovega doma na Negovskem jezeru, do pokopališča v Negovi.
Malo smo se oddaljili od naslova, ki pravi: »So turizem na Negovskem jezeru uničili Ljubljančani?«. To se sprašujemo zato, ker od takrat, ko so v 80. letih obnavljali jez na jezeru, uničili lesene bazene. Ob rušitvi so načrtovalci obljubili, da bo po obnovi narejeno tako kot pred prenovo. Pa ni bilo tako. Če že niso več uredili bazenov, luči za razsvetljavo jezu, so naredili načrtovalci največjo napako, ko so ob gradnji jezu znižali gladino jezera za najmanj pol metra. Nekomu se to zdi malo, a se je s tem spremenila sestava vode v jezeru. Jezerska površina Negovskega jezera, to je tistega dela, kjer stoji voda, znaša nekaj več kot 9 ha. Voda, ki bi za pol metra dvignila nivo vode v jezeru, bi pripomogla k čistosti vode v jezeru. Po našem laičnem premišljanju, bi izpostava starega nivoja vode v jezeru stalo zelo malo. Če bi dvignili betonski preliv za pol metra in tako zvišali nivo vode, do višine, kot je bila pred dvema obnovama jezu, bi bila voda v jezeru gotovo bolj čista. Nivo pa bi spremenil tudi položaj rastlinja v jezeru, ki se zaradi nižje gladine, beri globokosti jezera, vse bolj razrašča in požira kisik iz vode. Kot nostalgijo na nekdanje čase, smo dodali sliko, ki prikazuje bazene na Negovskem jezeru, ki smo jo posneli 1983 leta. Kot je videti iz slike, so bazeni že delno okrnjeni, v ozadju pa se vidijo čolni za posojo turistom, ki so bili privezani v zalivu nad Sitarovim, nekoč grajskim, zidanim mlinom.