Sožitje hrane in vina v povezavi s kulturno dediščino lončarstva

Zanimiv festival kulinarike in vina pritegnil v Filovce veliko obiskovalcev.
Čeprav jim je močno ponagajalo vreme, saj jih je večkrat „obiskal“ pravi naliv, je Krajevna skupnost Filovci, skupaj z domačimi društvi, v Lončarski vasi Filovci uspešno pripravila deveti Festival vina in kulinarike s tekmovanjem v kuhanju bograča na tradicionalni način. Vse skupaj je minilo v znamenju lončarstva in tradicije, sam festival pa je bil namenjen zavzemanju za sožitje hrane in vina v povezavi s kulturno dediščino lončarstva, ki oblikuje posebnost in avtentičnost celostne turistične ponudbe kraja in celotne destinacije. In organizatorjem je vse to uspelo, vsaj po mnenju zadovoljnih obiskovalcev, ki so prihajali ne le iz Filovcev in okoliških vasi, temveč iz celotne Slovenije in tujine.

Obiskovalci prireditve so si v dveh s slamo kritih cimpranih hišah lahko ogledali razstavo prekmurskih jedi, lončarske izdelke in zbirko muzejskih predmetov, ki so jih nekoč uporabljali pri kmetovanju in v gospodinjstvu. Na dvorišču se je trinajst ekip pomerilo v tretjem kuhanju prekmurskega bograča. Na prireditvi v Filovcih bograč kuhajo tako, kot so ga njihovi predniki, torej v lončenih posodah. Prekmurski bograč naj bi izhajal prav iz bližnjih hribov, ko so ga kuhali med delom v vinogradih. Pripravili so še delavnice in predstavitve za vse generacije. Med drugim delavnice lončarstva in kulinarike ter izdelovanja rož iz kreppapirja. Obiskovalci prireditve pa so lahko ob glasbenem programu poskusili kakovostna vina, ki so jih pridelali vinogradniki, ki imajo vinograde v hriboviti pokrajini blizu vasi, v Filovskih goricah.

„Prireditev je s svojo pestro ponudbo namenjena vsem tujim in domačim obiskovalcem, ki želijo spoznati kulinariko prekmurskega prostora v preteklosti in sedanjosti in spoznati kulturno dediščino skozi oko in roko. Tudi spremljajoči program je raznovrsten in gotovo zanimiv za širši krog obiskovalcev, saj je šlo za: 3. tekmovanje v kuhanju bograča na tradicionalni način, lončarska delavnica (obiskovalci lahko poskusijo svoje ročne spretnosti (otroci in odrasli), kuharska delavnica (otroci in odrasli), prikaz izdelave retaša in prekmurske gibanice, peka plemenjaka, stojnična prodaja domačih pridelkov in izdelkov (vino, bučno olje, sadje, prekmurska gibanica), možnost nakupa lončenih izdelkov, nastop ljudskih pevk, nastop mladih recitatorjev, živa glasba...“ poudarjajo prizadevni organizatorji.

Sledenji so tekmovalcem v kuhanju bograča podelili tudi lepa priznanja in nagrade. Komisija (Danilo Kozar, Zinka Lenarčič, Alojz Černela) je ocenila, da so vsi odlično skuhali bograč, med njimi pa je zmagala ekipa „Paradajz“ iz Renkovcev (Martin Šumak, Ivan Kovačič, Matija Pivar), ki je slavila pred ekipo „Stari Sobočanci“ iz Murske Sobote, tretja pa je bila ekipa domačega Čistilnega servisa iz Filovcev – Lipko. Vse ostale ekipe so osvojile 4. mesto.

F I L O V C I

Lončarska vas Filovci je bila kot zavod ustanovljena leta 2005. Njena zgodovina sega daleč v preteklost, če upoštevamo vse tiste mojstre, ki so lončarili v tem panonskem prostoru in so se njihova imena izgubila, tiste, ki so zapisani od 18. stoletja dalje v pisnih arhivskih virih, in vse tiste, ki še živijo v spominjaju starejših Filovčanov. Vas Filovci je bila znana po t.i. črno žgani posodi. Moški so lončarili (vrteli lončarsko vreteno in na njem oblikovali lončevino) za domače potrebe, za prodajo na okoliških sejmih (kot domača dejavnost) in za širšo obliko trgovanja, v največji meri za trgovsko podjetje Dom (kot obrtniki). Pri različnih fazah izdelave lončevine so svojim možem veliko pomagale žene. Sodelovale so pri izkopu in pripravi gline, vrtele mlin za mletje glazure, polirale suhe lonce in pomagale pri nalaganju peči.

Zavod Lončarska vas Filovci je bil ustanovljen z namenom, da nadaljuje z bogatim izročilom prednikov ter ohrani spomin na to dejavnost in čas, ko je skoraj vsaka hiša imela lončarja. Danes v vasi dela samo še eden. Še posebej pomembno je, da si zavod prizadeva rakonstruirati in s tem rešiti pred propadom poslednje kulturne spomenike 1. kategorije, ki so se Prekmurju komajda ohranili do danes.