V želji, da bi tudi najmlajše seznanili o lovu, divjadi, varovanjem narave in vsem povezanim s to tematiko, je vodstvo Lovske družine Radenci pripravilo obisk enote radenskega Vrtca Radenski mehurčki, Vrtec na hribčku – Janžev Vrh. Starešina LD Radenci Anton Šafarič in njegov lovski kolega Franc Smolko, sta v otrokom, v prijetnem klepetu in žvrgolenju spregovorila o marsičem povezanim z zeleno bratovščino, predvsem pa z divjadjo. Čeprav je osrednji namen bil, da bi malčkom predstavila delo lovca in skrb za živali v zimskem obdobju, se je tematika zelo razširila, saj se je izpostavilo, da so malčki z Janževega Vrha in okolice zelo dobro podkovani z znanjem o divjih živalih. Lovca sta otrokom, poleg ptičje krmilnice, ki so jo postavili na drevo v dvorišču vrtca, in za katero bodo poslej skrbeli prav otroci in njihove vzgojiteljice, prinesla tudi izvode lovske revije Lovec, različne knjižice z divjadjo, lovski koledar z motivi živali, ter tudi sadje in kaj sladkega, tako da je vse skupaj, za otroke, bilo še bolj prijetno, igrivo in zanimivo.
Lovca Tonček in Franček sta malčke seznanila, da pravi lovec potrebuje ustrezno izobrazbo, znanje o kinologiji (psih), zoologiji (o živalih) in imeti mora znanje o lovskem orožju. Po končanem izobraževanju mora lovski pripravnik opraviti izpit, da prevzame odgovorno delo. Lovec ima navadno poleg druge opreme s seboj najboljšega prijatelja, psa, ki mu vedno sledi, mu pomaga na lovu in mu je zvest. Zato sta lovca malčkom pokazala veliko različnih fotografij, ne le divjadi in ptic, temveč tudi lovskih psov. Radovedni otroci, ki so se izkazali kot odlični poznavalci tematike povezane z lovom in lovci, so postavili tudi kar nekaj vprašanj, tudi o tem: zakaj mamica ne sprejme več majhno srnico, če jo božamo, zakaj divjad pozimi liže s soljo posipane ceste, zakaj vrane in srake lovijo piščančke, kako lovci krmijo divjad v zimskem času, kaj lahko dajejo pticam in drugim živalim ko pritisne zima ipd.
Čeprav so predšolski otroci z Janževega Vrha zelo dobro poučeni, sta jim lovca razblinila napačen mit o zeleni bratovščini. Otroci namreč običajno imajo predstavo, da imajo lovci puške, da le streljajo živali, rešujejo Rdečo kapico..., sedaj pa so se še dodatno prepričali, da so tudi jagri, kot so pravili nekateri malčki, prijazni strici, ki se družijo v lovski družini podobno kot otroci v vrtcu. Ob tem so izvedeli, da lovci poznajo veliko živali, ki jih po potrebi krmijo in skrbijo zanje, zlasti za njihov stalež, da obožujejo in varujejo naravo, živali tudi fotografirajo in dokumentirajo svoja opazovanja. Lovci se neopazno sprehajajo v zeleni obleki po gozdu in z daljnogledom opazujejo živali. Njihov najboljši prijatelj je kuža, se veliko učijo in to povedo tudi otrokom, ki hodijo v vrtec ali šolo, nadzirajo revir in štejejo živali. Nekaj živali tudi odstrelijo, ker to od njih zahteva družba, da uravnavajo njihovo število..., sploh pa so si malčki, z obiskom lovcev Tončka in Frančka, pridobili povsem nova spoznanja o lovcu, vlogi lovca v skrbi za živali, urejanju krmišč, delovnih akcijah, divjih živalih, naravi, naravoslovni fotografiji ipd.
Ob videnem in slišanem vsekakor ne gre prezreti, da bi tovrstne obiske lovcev med malčki organizirali tudi v mestnih vrtcih, saj se je na Janževem Vrhu videlo, da podeželski otroci bolje poznajo divjad in lovce, kot njihovi vrstniki po večjih urbanih središčih. Škoda je le, da je na podeželju, torej tudi na Janževem Vrhu, vedno manj malčkov, saj jih je v „Vrtcu na hribčku“ trenutno le še devet. Zanj, mimogrede, skrbita vzgojiteljici Bojana Kalič in Betka Lukovnjak.