Nadvse veselo in prijetno je bilo ob radgonskih vinskih kleteh ter tudi na širšem vinorodnem območju po hribčkih okrog Gornje Radgone, kjer so se srečali nekdanji maturanti Srednje kmetijske šole Maribor. Klopi šole v bližini treh ribnikov v štajerski prestolnici so zapustili davnega leta 1964, torej v teh dneh mineva natanko pol stoletja odkar so zaključili srednješolsko izobraževanje. Gre sicer za gospe in gospode iz cele države, od Prekmurja do Primorske, tokratno srečanje pa so pripravili gostitelji iz Gornje Radgone in okolice: Franc Škrobar, Ivanka Jaušovec in Mirko Špur. Pred petdesetimi leti je maturiralo 32 dijakov in dijakinj, srečanja na radgonskem koncu pa se jih je udeležilo le 14, pet njihovih sošolcev - maturantov ni več med živimi, in tudi slednjih so se ob tej priložnosti spomnili.
Razen tega žalostnega trenutka je tokratno srečanje v celoti bilo nadvse prisrčno, saj se mnogi niso videli veliko let, čeprav se generacija sedaj srečuje vsakih pet let, in sicer večinoma v Mariboru in okolici, občasno pa tudi drugje, kot je sedaj bilo na radgonskem območju. In tudi ob tokratnem snidenju in obujanju spominov med nekdanjimi sošolci, je kanila marsikatera solza. Ker so udeleženci srečanja v večini vso svojo delovno dobo bili kmetijci in vinogradniki, se je tokratno srečanje začelo v družbi Radgonske gorice, kjer so si ogledali vinske in šampanjske kleti ter poskusili njihova najboljša vina in penine. Podobno je bilo tudi pri vinogradnikih Milana in Margit Kolarič v Policah, ter Stanka Kaučiča na Orehovskem Vrhu, kamor je udeležence popeljal turistični vlakec „Radgonskih goric“
Še posebej prisrčno je bilo na osrednjem delu in zaključku srečanja, ki je potekalo v zidanici „Janžev hram“ na Janževem Vrhu, kjer je omenjeni Franc Škrobar nekoč tudi živel. Tam jih je novi najemnik – gostilničar Darko Felkar postregel z izbranimi jedmi in odlično kapljico, zlasti zanimiva pa je bila izmenjava izkušenj in obujanje spominov. Praktično vsak posameznik je spregovoril tudi nekaj o svojem življenju, tako da so se znova še bolj spoznali. „Edino, kar velja in je vredno, je srečanje s prijatelji, sošolci iz otroštva in mladosti. Čeprav živimo v norem in hitrem času, smo dokazali, kako imamo prav, da pripravljamo ta srečanja, kjer se imamo lepo, ob tem smo tokrat marsikaj pokramljali, obujali spomine, se znova spoznavali. Eni se srečujemo pogosteje, drugi redko, a tokrat smo bili vsi skupaj. Zdravi in veseli smo šli s spomini na preteklost in z veselimi pogledi zrli v prihodnost! Z dobro voljo smo dejansko preživeli lep in nepozaben dan, poln presenečenj, smeha in klepeta“, nam je povedal en izmed organizatorjev srečanja, vinski vitez Franc Škrobar, ki ga na radgonskem območju in širše mnogi poznajo.
Sicer pa smo na tokratnem dogodku, med drugimi srečali: dr. Mirana Vodopivca, potem Leopolda Turnška, nekdanjega direktorja Tovarne olja Gea, pa omenjenega Franca Škrobarja, nekdanjega direktorja Radgonskih goric in druge znane in manj znane strokovnjake in vodilne gospodarstvenike, ki sedaj uživajo zasluženo pokojnino. In vsem jim je v veliko zadovoljstvo, da se občasno, vsaj vsakih pet let srečajo s svojimi nekdanjimi sošolci. Sedaj v jeseni življenja pa nekateri razmišljajo, da bi se začeli srečevati vsako, ali pa vsako drugo leto.