V organizaciji Kulturnega društva za zaščito narave in kulturne dediščine Sveti Jurij ob Ščavnici ter KD Dežurni krivci, je v Kocbekovi dvorani Kulturnega in upravnega središča v Svetem Juriju ob Ščavnici potekalo humanitarno predavanje Toma Križnarja. Svetovno znani popotnik in humanist je dolgoletni aktivist in borec za pravice številnih ogroženih afriških plemenskih skupnosti in njihovih prvobitnih kultur. V zadnjem obdobju je deloval predvsem v Sudanu na območju Darfurja ter Nubskih gora in bil aktiven v svojih iniciativah pri opozarjanju na tragiko izginjanja tradicionalnih kultur Afrike, ujetih v interese velesil in vojnih konfliktov.
Leta 1980 je Tomo Križnar med prvim obiskom v Nubskih gorah srečal najbolj zdrave in zadovoljne ljudi. Imenoval jih je čisti ljudje. S pomočjo kolesa se je vtihotapil skozi oblegane obroče, prečkal mejo med nadzorovanim in nenadzorovanim planetom, in z video kamero posnel dokaze enega najhujših genocidov na svetu, ki pa ga svetovna politika ignorira. „Nubsko ljudstvo, afriška črnska plemena v Nubskih gorah v Sudanu oblega redna sudanska vojska. Genocid nad Nubskimi ljudmi, ki se dogaja ob očitnem prerivanju svetovnih sil za sudanska bogastva, svetovni javnosti ni poznan, saj v Nubske gore ni dovoljeno nobenim opazovalcem, novinarjem, niti članom človekoljubnih organizacij. Nubske gore so najtežje dostopni kraj na planetu“, pravi Tomo Križnar, ki je po svojem zadnjem potovanju v Sudan med drugim dejal: „Z mojo ženo Bojano, učiteljico, novinarko in mamico, ki me je oktobra in novembra spremljala k staroselskim Nubam v oblegano vojno cono na mejo med obema Sudanoma, bi rada slovenski in svetovni javnosti s pomočjo kratkih posnetkov iz naših video poročil projekta "Oči in ušesa boga" pokazala, kdo in kaj umira še naprej brez pozornosti uradnih opazovalcev in medijev na žrtveniku sveta, na katerem se svetovne sile - korporacije bijejo za nadzor nad naravnimi viri...“.
Predvsem si želita predstaviti prvinske vrednote nubskih plemen, ki domorodnim ljudem, navkljub najbolj nasilni aroganci in ignoranci celega sveta, pomagajo ohranjati osnovno eksistenco in tesno sožitje z danim naravnim okoljem in drug drugim. „Tudi nam, ki nas še ni dosegla vojna, so lahko rešitev iz planetarnih gospodarskih, ekoloških, socialnih in duhovnih kriz. Verjameva, da so zato Nube korenine človeštva in semena človeštva za postkataklizmični čas...“, dodaja Križnar, ki je na predavanju v Svetem Juriju ob Ščavnici zbral tudi nekaj prostovoljnih prispevkov, ki bodo namenjena za njegovo nadaljnjo humanitarno dejavnost in pomoč staroselskim ljudstvom v Sudanu, kajti „v modrostih, ki so jih ohranili najstarejši staroselci v Sudanu, se skriva odgovor, kako preživeti v nastalih razmerah na Zemlji“.