Pomurska sekcija slikopleskarjev izvedla že 8. humanitarno akcijo, ko so prepleskali novo hišo družine, ki je novembra lani ostala brez vsega, a bodo kmalu spet v lastnem domu! Neverjetna solidarnost sosedov in mnogih drugih, ki so nemudoma priskočili na pomoč trem članom družine Škrilec iz Lemerja 43 v občini Puconci, ki jih je kruta usoda pustila brez strehe nad glavo. Očitno je, da niti gospodarske in finančna kriza ter znane zgodbe o slovenski nevoščljivosti ne morejo do živega slovenski dobrodelnosti. Vedno ko je komu pomoč potrebna je namreč veliko takšnih, ki bi še od lastnih ust odtrgali, da bi pomagali. Prav to se je zgodilo in se dogaja tudi v primeru tričlanske družine Škrilec iz Lemerja 43, ki ji je lani novembra zgorela hiša, a so jim na pomoč priskočili mnogi, tako da bodo pogorelčki kmalu znova pod lastno streho. In zadnji, ki so Škrilčevim pomagali so člani pomurske sekcije slikopleskarjev, ki delujejo v štirih (Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer) pomurskih območnih obrtno – podjetniških zbornic. Sami so namreč izvedli, svojo že osmo humanitarno akcijo „Pleskanje prostorov pomoči potrebni družini“. Slikopleskarska dela je izvajalo več pleskarjev zaposlenih pri petih samostojnih podjetnikov, zraven pa so seveda bili tudi tudi obrtniki – pleskarji.
„Skupna vrednost del v tokratni humanitarni akciji je med 900 in 1000 evrov, ob tem pa je potrebno pohvaliti tudi trgovce, ki so prispevali material. Vesel sem, da se naši člani nenehno odzivajo na takšne humanitarne akcije. In če smo jih doslej izvedli osem, jih bomo tudi v prihodnje, kjerkoli v Pomurju bo to potrebno“, je ob tej priložnosti povedal Zvonko Kolmanko, predsednik sekcije pomurskih slikopleskarjev.
Moramo se sicer spomniti; Bil je lep in sončen jesenski dan, v nedeljo, 2. novembra, ko so na pokopališčih že dogorevale tisoče, ob dnevu mrtvih prižganih sveč. Tudi v Lemerju, streljaj od Puconcev in nekoliko dlje od Murske Sobote, so se mnogi pridni domačini, po nedeljskem kosilu, odpravili bodisi na sprehod v naravi, na kakšno prireditev ali pa so malo zadremali v krogu najdražjih ob domačem ognjišču. Te sreče pa niso bili Škrilčevi iz starejše hiške tik ob vaški cerkvici, ki so bili na obisku, in ki jim je okrog 15,15 ure močno zagodel redeči petelin. Ognjeni zublji so tako korenito posegli v življenje matere samohranilke Zdenke Škrilec iz Lemerja 43 in njenih dveh sinov, 25 – letnega Tadeja, in 19 – letnega Davorina. Čeprav so se sosedje, sovaščani in gasilci nemudoma odzvali in se takoj spopadli s požarom v kuhinji skromnega doma, je vseeno nastala precejšnja škoda. Ker je bila hiša stara „cimprača“, je bilo vidno razdejanje po vsej zgradbi, uničena je bila tudi streha, oprema in praktično vse kar so trije pridni in med domačini iz Lemerja in soseščine spoštovani ljudje, imeli. Nesrečna Zdenka nam razloži, kako so kriminalisti ugotovili, da je zagorelo saje v dotrajanem dimniku. Zato je ogenj najprej zajel kuhinjo, in se kmalu razširil na celotno cimprano hiško, kjer ognjene zublje nič ni zadrževalo.
„Bili smo na kosilu pri Davorini punci v Murski Soboti, ko je poklical sosed in sporočil, da nam gori hiša. Takoj smo odhiteli proti domu, in ko smo prišli do tja je še bilo vse v dimu“, nam je razlagala Zdenka Škrilec, ki si je začasno kuhinjo uredila v garaži, kjer je hkrati tudi skladišče, jedilnica in vse drugo. Njeni družini je zaenkrat streho nad glavo ponudila družina dekleta mlajšega sina v Murski Soboti, obilno pa jim pomaga tudi Zdenkin in Tadejev delodajalec, podjetje Domen d.d. iz bližnjih Puževcev, kjer največ tudi spita. Mlajši sin Davorin sicer obiskuje 5. letnik Srednje lesarske šole v Limbušu pri Mariboru. In ko so njegovi sošolci slišali kaj se je zgodilo celi družini, so sporočili, da mu pridejo pomagat graditi. In prišli so, pa ne samo oni, saj so svoje najprej naredili zidarji in tesarji, tako da je hiša hitro bila pod streho. To niti ne preseneča, kajti takšno enotnost pri pomoči le redko srečaš, saj so sosedje, prijatelji, znani in neznani ljudje iz Lemerja in nekaterih sosednjih vasi neutrudno pomagali in kmalu je streha stala na novi hiši, vstavljena so tudi nova okna, a žal tudi gradnja potrebuje svoj čas, in ni dobro, da bi ga prehitevali. V vsakem primeru pa bodo Škrilčevi imeli kmalu imeli nov topli dom.
„Hvala vsem, ki so nam pomagali ali še pomagajo, saj ne vem kaj drugo lahko povem. Bilo je zelo hudo, toda ko vidimo s kakšnim elanom ljudje pomagajo, potem je vse skupaj nekoliko lažje. Sam ogenj ne bi uničil vse, če ne bi bila starinska cimprana hiša, kjer je po požaru tudi vlaga naredila svoje, tako da je vse bilo uničeno. Le nekaj malega nam je uspelo rešiti“, je s solzami v očeh dodala Zdenka, ki je še posebej hvaležna tudi svojem delodajalcu Srečku Kovačiču, da ji je dal daljši dopust, da lahko čim več pomaga pri gradnji lastne hiše.
Tukaj pa bi bilo hudo, če ne bi bilo takšne enotnosti krajanov Lemerja ter sosednjih Brezovcev in Predanovcev, ki skupaj tvorijo KS Brezovci. Nekako spontano so se, kot v mnogih tovrstnih primerih, odločili nemudoma priskočiti sovaščanom, ki je utrpel nesrečo. „Zaradi nastalih posledic in slabega stanja nepogorelega dela hiše obnova ali adaptacija stanovanjskega objekta ni bila možna. In najhuje je, da je bilo uničeno toplo in varno zavetje, ki si ga je družina s skromnimi dohodki tkala vrsto let. Zato smo morali hitro in učinkovito reagirati. Tukaj smo vsi bili enotni. Hitro smo si razdelili naloge, saj želimo, da nesrečna družina čim prej dobi nov dom“, nam je povedal Branko Ritlop, predsednik KS Brezovci, ki skupaj s še petimi krajani sestavljajo tudi posebni odbor za pomoč Škrilčevim, katerega so ustanovili že naslednji dan po požaru.
Že na prvi klic omenjenega odbora za pomoč, se že odzivajo tako posamezniki, kot podjetja in društva. Pomoč je takoj stekla: na računu, namenjenemu zbiranju denarja, se je nabralo okoli 22 tisoč evrov, pozneje pa še več. Precej pomoči je bilo tudi v materialu. Tako so denimo celo iz Litije prišli radiatorji za centralno kurjavo. Novogradnja je bila hitro pod streho, vzidana so bila tudi okna, pred novim letom pa so bila končana tudi dela električne napeljave. »Pomoč je tudi po zaslugi Novic, prihajala iz vseh koncev Slovenije. Odziv ljudi, ko smo hodili po okoliških vaseh pobirat denar za pomoč, je bil neverjeten.« Bojazni, da bi prišlo do nepravilnosti pri porabi denarja, ni: »Vse je transparentno, saj so določeni nadzorniki, ki bdijo na vsem tem.« Precej velik delež pri tako uspešni akciji nosijo domačini, kajti, kot tudi pravi sogovornik, so zidarska in tesarska dela opravljali zastonj. Vodi se tudi posebna knjiga, kamor se vpisuje, kdo vse in kako je pomagal. Še zmeraj bi prav prišlo, če bi kdo daroval stanovanjsko opremo, na roko pa jim je šla puconska Kema, ki je omogočila odlog plačila materiala. Na pomoč sta še priskočili bodonska in puconska evangeličanska cerkvena občina. »Zahvaliti se moram vsem, ki pomagajo,« poudarja Branko Ritlop, ki dodaja: „Pohvaliti moram vaščane Lemerja in sosednjih vasi, ter tudi vse druge ljudi. Nekateri so si vzeli dopuste, da so lahko pomagajli Že dan po požaru so prostovoljci porušili pogorelo hišo in začeli graditi temelje. In v treh tednih je bila novogradnja že pod streho, saj je bilo na „gradbišču“ vsak dan več kot deset domačinov in okoliških prebivalcev. Vsi so zidarji, čeprav so mogoče kmetje, delavci, policisti ali direktorji“, nam še pove Ritlop.