Minuli torek (3.7.2011) je minilo natanko 21 let odkar so vojaki Jugoslovanske armade zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so vojaki JA pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. In v spomin na ta dogodek Območno združenje veteranov vojne za Sloveniji, Policijsko veteransko društvo "Sever", Združenje slovenskih častnikov – območna organizacija Gornja Radgona, Združenje borcev za vrednote NOB, pod pokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, ter družbe Sava Hotels & Resorts, vsako leto pripravljajo tradicionalni spominski »pohod ob meji«. Slednji vsako leto poteka izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni strani, letošnji, 11. pohod pa je potekal od Radgone do Radencev.
Ker mestu in sploh območju Gornje Radgone pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred enaindvajsetimi leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi dobro obiskani, brez kakšnega koli ločevanja, kot je bil primer z državno proslavo dneva državnosti. Na radgonskem območju je posebni odbor sestavljen iz vseh veteranskih združenj vse soglasno potrdil, in tako so se udeleženci letošnjega pohoda prvi torek v juliju, ob 18,15 uri zbrali pri spominskem obeležju „Nikoli več“ v Gornji Radgoni. Po pozdravnem nagovoru župana Gornje Radgone Antona Kampuša se je kolona kakšnih 250 pohodnikov, predvsem različnih veteranov in njihovih družinskih članov, pod vodstvom predsednika PVD Sever, pododbor Gornja Radgona, mag. Srečka Šteinerja, in člana predsedstva OZ VVS Gornja Radgona, Milana Kuzmiča, ob reki Muri podala proti Radencem. Po vmesnem postanku ob meji med občinama Gornja Radgona in Radenci, se je ob 20,30 uri začela osrednja slovesnost pri spominskem obeležju Radenci, kjer je za glasbeni spored skrbel Pihalni orkester Gornja Radgona. Vse prisotne, med katerimi je mimogrede bil tudi veliki prijatelj Slovenije, član zadnjega Predsedstva SFRJ iz BiH, Bogić Bogičević, ki je leta 1991 med prvimi obiskal porušeno Gornjo Radgono, je pozdravil domači župan Janez Rihtarič, slavnostni govornik pa je bil predsednik ZVVS Ladislav Lipič. Hkrati so odkrili tudi spominsko plošči prvi in edini civilni žrtvi v Radencih med osamosvojitveno vojno, Alojzu Gaubeju z Janževega Vrha, avtorice Angele Mir.
Celotna zadeva, pod nekakšnim nepisanim geslom „V Gornji Radgoni, Pomurju in Slovenskih goricah ni ločevanj in delitev“, saj so se vsi govorci, moderatorja Dušan Zagorc in Nikolaj Brus, župana Gornje Radgone in Radencev, Anton Kampuš in Janez Rihtarič, ter slavnostni govornik, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo in svetovalec v Kabinetu predsednika države, Ladislav Lipič, govorili v tem slogu, je bila sila prijetna in vsi pohodniki so lahko uživali. Vsi so opozorili na nedavno osrednjo proslavo dneva državnosti v Ljubljani, ko so izločili nekatere organizacije, ter za primer vzeli območje skrajnjega severovzhoda države, kjer kljub različnim političnim opredelitvam ni ločevanj in delitev, ki da samo škodi, ne le ob tej hudi gospodarski krizi temveč sploh v vsakdanjem življenju.
Žal je tik pred koncem uradnega dela vse skupaj „pregnal“ močen naliv, ki pa prijetni družbi nikakor ni mogel do živega, saj so se s prizorišča preselili v hotel Radin, kjer so ob dobrem golažu in kapljici potekalo dodatno druženje ter izmenjava izkušenj izpred enaindvajsetih let. Vsi skupaj pa so si bili enotni, da se bodo udeležili tudi 12. pohoda ob meji, ki bo natanko čez eno leto, 3. julija 2013 v nasprotni smeri med Radenci in Gornjo Radgono.
Kaj so povedali?
Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona: „Spoštovane udeleženke in udeleženci tega 11. pohoda ob meji in mejni reki Muri. Z vašo prisotnostjo dokazujemo, da spoštujemo vse vrednote naših prednikov, pa najsi gre z Mojstrove borce, člane NOB, Tigrovce, osamosvojitelje. Torej za vse tiste zavedne Slovenke in Slovence, ki so bili kdaj in bilo kje prispevali svoja dejanja in svoj trud na oltar domovine z vizijo samostojne Slovenije. Sedaj se dela drugače. Nekateri so poveličevani, nekateri spet zaničevani, to ni prava smer za Slovenijo. To obsojam in obsojamo, to nikamor ne pelje. To ni pot v lepšo in boljšo prihodnost, to je smer teme in mračne prihodnosti. Mi si tega ne želimo – to je napačna smer. Podpiramo smer združevanja, zaupanja, solidarnosti, medsebojnega spoštovanja, ter objektivne možnosti za vse, ki živijo v Sloveniji – predvsem za mlade. Še pred kratkim se je govorilo o svetli prihodnosti v Sloveniji, o 50.000 novih delovnih mestih v tem letu in o solidarnosti. Priznati si moramo bilanca je slaba – zastrašujoča. Pokojnine dol – brez regresa – zmanjševanje plač, odpuščanja, stečaji... A kakorkoli že, v Gornji Radgoni, v Slovenskih Goricah, v Pomurju, moramo držati skupaj, kot nas je učil naš velikan akademik Anton Trstenjak. Samo to je pogoj za preživetje“.
Janez Rihtarič, radenski župan: „Čeprav smo se v zgodovini Slovenije morali Slovenci večkrat boriti za svojo domovino, smo si v zadnji vojni s skupnim nastopom izborili svojo samostojnost – svojo državo Slovenijo. Takrat se nismo ločevali po strankarskem ali verskem prepričanju. Vsi, ki so se kadar koli borili za našo domovino, so pomembni in jim moramo večno izkazovati hvaležnosti ter spoštovanje. Preveč domoljubov je dalo življenje za svobodo, ki jo lahko mi uživamo. Upamo lahko, da vojne več nikoli ne bo. Danes na tej prireditvi se moramo zahvaliti vsem, ki ste se z orožjem v roki uprli agresorskemu vdoru vojske JLA ali se na kak drugačen način pridružili temu boju. Prav tako danes odkrivamo spominsko ploščo nedolžnemu civilistu Gaubeju, ki ga je zadela krogla agresorske vojske. Iskreno sožalje njegovim svojcem in prijateljem. Tovrstne prireditve so še toliko bolj pomembne v sedanjem času, ko smo dočakali trenutke totalne nestrpnosti in zanikanja vseh vrednot, sploh pa zanikanje naše polpretekle zgodovine. Nekateri se ne zavedajo, da je moč v slogi in da vsaj v teh gospodarsko kriznih časih ne podpihujemo zdrah in ne odpirajmo ideoloških ločevanj. Pred davnimi leti je naš poet Prešeren v Zdravljici napisal med drugim tudi naslednji verz: »edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima slava, vsi naj si v roke sežejo.« Bolj, ko gledam in berem te, nekatere skoraj preroške besede našega velikega pesnika, bolj se mi utira misel, da je strpnosti v našem vsakdanu zares premalo. Zato je današnja in tovrstne prireditve, ki še bodo, toliko bolj pomembna, da nas druži v spravi in mirnosti“.
Ladislav Lipič, predsednik ZVVS in svetovalec v Uradu predsednika države: „Čeprav je osamosvojitvena vojna bila kratka, so bili doseženi vojaški in politični cilji. In vsega kar se je dogajalo v času osamosvajanja smo lahko veseli, nikakor pa ne moremo biti zadovoljni in veseli nad zadnjimi ločevanji in delitvami, ki jih povzročajo nekatere politične opcije. Vsi prapori in zastave, vsi grbi in označbe so simbol naše zgodovine in ponos vseh nas. Zato nas nihče nima pravico deliti in ločevati. Kdor pozablja kdo je stal v bran Sloveniji v letih 1941/45, kdor pozablja kdo so Tigrovci..., nikoli ne bo uspešen v svojih namerah in namenih...“