Ko so se odpirali prvi cveti na drevesih, ko se je razbohotila pomlad, je na pragu svojega 102 rojstnega dne, 27. aprila 2011. leta, dozorela in zatisnila oči, Ana Jurkovič, ki so jo klicali Radvenčova Nanika iz Stavešinec Umrla je na domačiji kjer je živela vse življenje. Njena dolga življenjska pot se je iztekla. Njeno telo so položili k večnemu počitku 29. aprila 2011. leta na radgonskem pokopališču. Od nje so se v velikem številu poslovili njeni najbližji sorodniki sosedje in znanci. Ob grobu se je z nagovorom od nje poslovil Jože Topolnik.
Ana se je rodila 15. julija 1909. leta v kmečki družini dveh otrok v Stavešincih. Osnovno šol je obiskovala v 4 km oddaljeni Negovi. Po končani šoli je s pomočjo njenega sorodnika dr. Antona Trstenjaka, nadaljevala šolanje v kuharski šoli pri Semenišču v Mariboru, kjer se je izučila za kuharico. Kot kuharska pomočnica se je zaposlila v Mariborski škofiji. Ker se je pri svojem delu izkazala, so ji zaupali vodenje in delo v kuhinji na cerkvenem posestvu Marof na Pesnici pri Mariboru. Tam je spoznala moža Franca Jurkoviča, ki je bil delovodja na posesti, in se leta 1948 poročila. Poročila se je na Brezju na Gorenjskem, kjer jo je poročil njen sorodnik dr. Anton Trstenjak. Ana je bila na njegovi primiciji, novi maši, ki jo je daroval v Gornji Radgoni, kot »bela deklina« ali »svaterca«. Od vseh udeležencev tedanje primicije, nove maše dr. Antona Trstenjaka, je zadnja, ki je odšla iz tega sveta. Ko ji je umrl brat Jakob, se je vrnila na dom v Stavešince in z možem po starših prevzela 5 ha veliko posest. Sama se je posvetila gospodinjstvu, skrbi za družino in obdelavi posesti, mož pa se je zaposlil v Radgonskih goricah. V zakonu sta se ji rodila sin Antona ki ga je klicala Tonček, ter hčerka Mira. Ponosna je bila tudi na dve vnukinji Mojco in Lidijo, ter dve pravnukinji Darmo in Almo. Na jesen življenja sta za zanjo skrbela sin Anton, ki je ostal na domačiji, in hčerka Mira z družino, ki si je ob njeni hiši postavila nov dom. Oba sta lepo skrbela za svojo mamo, pri tem pa sta imela pomoč patronažne službe Zdravstvenega doma Gornja Radgona. Za njeno zdravje je rednimi z obiski na domu skrbel družinski zdravnik dr. Branko Ovsec.
Ob praznovanju 100 letnice življenja, nam je Ana povedala, da si je zdravje ohranjala z zmernostjo in ga utrjevala z delom. Nikoli ni v ničemer pretiravala. V svojem dolgem življenju ni bila nikoli v bolnišnici. Zdravstvene tegobe, ki so tudi bile, je zdravila z domačimi zdravili, kot je bilo v preteklosti v navadi.