Vilo Korošec, ki se nahaja v nedaleč od vrtca v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, smo obiskali zaradi edinstvene razstave plastičnih vrečk, katere so razstavljene v okolici Vile v naravi, nekaj pa tudi v notranjosti vile. Ker smo obisk, kot smo omenili, namenili razstavi, bomo najprej opisali razstavo, nato pa dodali delček zgodbe Vile Korošec in sedanje lastnice Tatjane Korošec, ki je skupaj z Zavodom Kultprotur in Fotografskim krožkom »Fotogroš«, ki deluje na OŠ Gornja Radgona in ga vodi Dejan Kokol, pripravila zanimivo razstavo, kakršne še v občini Gornja Radgona, verjetno tudi v Sloveniji, ni bilo. Razstava imenovana Umetniška instalacija, PVC – umeteno, modeno, kaj pa EKO?, je bila odprta od 2. do 5 junija, vsak dan od 10.00 ure do mraka. V tem času je bila na voljo tudi avtorica razstave Tatjana Korošec, ki nam je o svoji zamisli, da svojo zbirko plastičnih nosilnih, rekli bi nakupovalnih, vrečk razstavi v taki obliki pri svoji Vili Korošec. »PVC vrečke sem začela zbirati pred več kot 30 leti, pri čemer me je kot umetnico in obrtnico zanimal predvsem njihov oblikovalski vidik. V zbirki so se tako našle vrečke iz vseh kontinentov . Najstarejša razstavljena vrečka, ki ji lahko določim letnico, izhaja iz leta 1977. V njej je mož Ul našel originalni račun nakupa v trgovini.
Za prodajalce so PVC vrečke bile poceni in praktične, predvsem pa so oglaševale njihovo dejavnost. Grafiku, ki je prispeval njihovo podobo, pa dobička niso prinašale. A rodila se je nova industrija, ki je zagotavljala številna delovna mesta. PVC vrečka zakopana v zemljo preživi 300 in več let. Kot je znano, porabi vsak prebivalcev planeta 300 vrečk na leto, zato si lahko predstavljamo, kaj pomeni to za naravo.« Umetnica Tatjana si za to edinstveno razstavo zasluži vso pohvalo. Vredno si jo je bilo ogledati. Ob razgovoru pa ni pozabila povedati, da ji je pri promociji razstave pomagal Zavod Kultprotur, pa tako tudi direktorica mag. Norma Bale, ki je poskrbela, da je razstava prišla v javnost, za kar se jim iz vsega srca zahvaljuje. K uspešnosti razstave je svoje prispeval tudi Fotografski krožek »FOTOGROŠ«, ki deluje na OŠ Gornja Radgona in ga vodi Dejan Kokol. V okviru šole so pripravili platnene - bombažne vrečke za nošenje, katere so bile opremljene s fotografijami, katere so prispevali učenci. Na vabilu za razstavo je Dejan Kokol med drugim zapisal: Na osnovi naše osnovne dejavnosti, izobraževanja in vzgoje v ozaveščenost ljudi, so fotografije natisnjene na bombažne vrečke kot ustrezno nadomestilo PV materialu.«
Med tem, ko so si obiskovalci ogledovali razstavljene vrečke, smo se z avtorico pogovarjali tudi o njenem življenju in Vili Korošec, ki je bila gostiteljica, kot smo že omenili, edinstvene razstave. Tatjana Korošec se je rodila 1948. leta v Gornji Radgoni in je vnukinja znanega radgonskega trgovca Franca Korošca, ki je imel v Radgoni trgovino železnino in v okolici Radgone vinograde. Starejši se še spominjajo trgovine z železnino naproti občinske zgradbe, kjer je sedaj prodajalna čevljev. Redki so rekli, da gredo v železnino, pač pa večinoma gremo h Korošci. Tatjana je po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Gornji Radgoni, odšla v Gradec, kjer obiskovala umetniško šolo zlatarstva. Po končani šoli se je zaposlila v Salzburgu, nato pa odšla v Afriko, v glavno mesto Nanibije Windhoek. Tam si je z možem Ulijem ustavila družino, v kateri imata sina Ulfa. Po sedmih letih bivanja v Afriki, se je odpravila v Berlin, sedaj pa že nekaj let živi in ustvarja v svojem poklicu v Forchheimu pri Erlangenu v Nemčij. Ker je ob vračanju, po vojni, 1948. leta, zaplenjenega premoženja, dobila vrnjrno znameniti Vilo Korošec, ki pa je bila v klavrnem stanju, je pristopila k njeni obnovi. Imelas sem srečo, da sem dobila dobre obrtnike, ki so sovoje delo opravili dobro, za kar sje jim tudi zahvljujem. Danes je podoba vile takšna, kot je izgledala, ko jo je imel moj stari oče. “Vilo smo v celoti obnovili z lastnimi sredstvi. Obnova se je začela 2003 leta. Pri obnovi smo sodelovali tudi sami saj smo jaz, mož Uli in sin Ulf, opravili veliko fizičnih del. Vesela sem, da nam je uspelo ohraniti to impozantno stavbo, ki jo je kupil stari oče Franc Korošec. Moram reči, da še ni vse končano. Kot vidite, stoji vila na čudoviti lokaciji. Prav zato z možem rada prihajava v ta kraj. Poglejte kak čudoviti pogled je na zeleno okolico. Ker imamo okrog vile nekaj zemljišča, ob njej pa rastejo tudi stara drevesa, je to prava podeželska idila. Prav to je pogojevalo, da sem se spomnila, da bi lahko tukaj pripravila to enkratno razstavo ali kot rečemo umetniki, umetniško instalacijo.”