V prleški vasici Stanetinci, ki premore manj kot 100 prebivalcev, je gotovo najstarejša krajanka Marija Perša, ki je v teh dneh praznovala okrogel visok jubilej, 90. rojstni dan. In tam v stanetinski „dolini tihi“, so se z željo, da bi čestitali eni najstarejši občanki sploh, zbrali mnogi, ki v občini Sveti Jurij ob Ščavnici kaj pomenijo. Prišla je delegacija, na čelu z županom občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslavom Petrovičem, predsednica KO Rdečega križa Sv. Jurij ob Ščavnici Cvetka Fiala, ter poverjenici KO RK Rozina Kraner in Jožica Benko. Vsi so prisrčno čestitali slavljenki Mariji Perša, ter ji predvsem zaželeli še veliko zdravih dni, še v zadnjem desetletju njenega prvega stoletja. Kot je ob takih obiskih navada, je župan Petrovič odprl zlato radgonsko penino in s vsemi prisotnimi nazdravil slavljenki Marici, kot jo imenujejo, s „himno“: Kol«ko kapljic tol«ko let.

Nad tako prijetnim obiskom je bila slavljenka zelo presenečena in nadvse ganjena, saj kot je povedala, kaj takega še ni doživela. Še posebej, da bi jo na njen rojstni dan obiskal kar župan, ki ga doslej sploh ni poznala. Domača, njena hčerka in zet, Zinka in Tone Kosmajer, ki sta gospodarja hiše, so omenjeno druščino postregli z številnimi dobrotami, v ospredju pa sta bila tradicionalna svinjsko pečenka in prave prleške gibanice, ki jih je spekla Zinka, in od katerih so se vsem sline cedile. Pri strežbi je pomagala še »kelnarca«, njihova prijateljica, nekoč Pomurka leta, Marjeta Ciz iz Murske sobote. Ob šampanjcu, so postregli tudi z doma pridelanim žlahtnim belim in rdečim vinom. Nekdo se je pošalil, da so prišli na gostüvanje, ko pa je bila tako pestra postrežba.

Sicer pa v Tihi dolini Stanetincev, kjer dejansko ni slišati drugega kot »tišino«, si je Marija, rojena Fekonja, ustvarila dom potem, ko se je poročila z Jožetom Perša iz Stanetincev. Slavljenka je rojena 20. avgusta 1925, v družini petih otrok, v Blagušu pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer je obiskovala osnovno šolo. Spominja se, da je bil tedaj ravnatelj Ivajnšič. Imeli so manjšo posest, na kateri so redili po dve kravi, za vprego pa tudi »jünce«, kot so rekli volom. Po končani osnovni šoli je delala doma na posesti, občasno, da si je prislužila kak dinar, pa je delala pri Dermotovih, ki so v Biserjanah imeli küžnerijo ali usnjarno. Omenila nam je tudi, da se spominja matere, ki je otrokom krpala obleke, kar danes ne počnemo več. Po poroki, se je posvetila delu na zemlji in družini. Mož pa je bil zaposlen v VGP Kapela, ki ga je tedaj vodil direktor Tone Škvarč. Ker sta Micika in Jože imela kakih 5 ha veliko posest, je bilo kar veliko dela. Prav zato ji je pri delu na zemlji v prostem času pomagal mož. Da je imel več časa za delo na zemlji, je Micka hodila na delo namesto njega. To je delavcem, pa tako tudi Jožetu, omogočil do delavcev prijazen direktor Tone Škvarč, ki je mimo zakonov ljudem omogočal, da so lahko njegovi delavci lažje obdelovali še svoje posesti.

V zakonu se jima je rodila le hčerka Zinka, ki je z možem Tonetom Kosmajerom prevzela posest, na kateri je zrasla tudi nova hiša. Tako kot mnogi, tudi Kosmajerjevi nimajo več živine. Pri hiši jim delata družbo le psička Tim in Don. Še do nedavnega je Micka hodila na sprehod s psičkom Timom, sedaj pa si ne upa več, saj se boji, da bi ji ga večji psi napadli. Tudi sedaj gre vsak dan eno uro na sprehod dopoldan in popoldan, vendar si pri hoji pomaga z opornico ali berglo, a vseeno pravi, da hoja pomaga do zdravja in daljšega življenja. Hčerka Zinka jo je obdarovala z vnukoma Dominikom in Mojco, razveseljujeta pa jo tudi pravnuka Ana in Luka. Ni pozabila omeniti, da je bil mož delaven in skrben. Bil je tudi član in večkrat predsednik PGD Rožički Vrh. Vesela je, da si je hčerka ustvarila doma družino in je tako na pozna leta življenja preskrbljena. Na vprašanje, kaj je pripomoglo, da je dočakala 90 let je slavljenka povedala: „Jaz mislim, da je to lepo in mirno življenje, ter razumevanje v družini. To pri nas tudi je. Veliko pa gotovo pripomore redna prehrana, saj imam vsak dan pripravljeno svežo hrano, za kar sedaj skrbi hčerka Zinka. Moj vsakodnevni kuharski obred, ki traja že več kot 30 let, je kuhanje kompota iz raznega sadja. To je pravzaprav moja vsakodnevna pijača“.

Slavljenka je tudi povedala, da ji tudi v jeseni življenja ni dolgočasno. Zaradi slabega vida sicer ne bere časopisov, zato pa gleda televizijo in posluša radio. Veliko ji pomeni obisk maše, h kateri se pelje vsako nedeljo in ob praznikih z Zinko in Tonetom, ki je mimogrede ustanovitelj in vodja slovitih Kapelskih fantov, ki so se pozneje preimenovali v Kapelski kvartet, ki ga poznajo daleč okrog...