Za zdravje in dobro počutje: »Eno lokalno jabolko na dan«
- 01.09.2015
V Sloveniji pridelamo povprečno do 100.000 ton jabolk letno, torej približno 50 kg jabolk na prebivalca letno ali eno jabolko na vsakega prebivalca Slovenije za vsak dan. Promocijska kampanja od 15.9. do 15.10.2015.
V teh toplih poletnih dneh je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v Gornji Radgoni predstavilo promocijsko kampanjo jesen 2015 »Eno lokalno jabolko na dan«. Ob tej priložnosti sta o stanju v slovenskem sadjarstvu spregovorila kmetijski minister mag. Dejan Židan, ki je zlasti izpostavil hitro ukrepanje države, katero je bilo pripravljeno v sodelovanju z deležniki, saj ti nosijo večino posledic prepovedi izvoza sadja zaradi uvedbe ruskega embarga, in predsednik sekcije za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Boštjan Kozole. Židan je ponovno poudaril, da „kmetijski prostor ni kriv za krizo v Ukrajini, nosi pa večino posledic ruskega embarga“. Čeprav Slovenija ni izvažala mnogo kmetijskih proizvodov v Rusijo, pa je posredni vpliv – višek različnih proizvodov znotraj EU, nižanje cen in težave pri prodaji – pustil posledice tudi v Sloveniji. Kot je dejal kmetijski minister bo država dodatno pomagala slovenskemu kmetijskemu sektorju, saj bo z denarjem EU odkupila 3000 ton pridelka, predvsem sadja, in ga predala slovenskim humanitarnim organizacijam, šolam, vrtcem in drugim zavodom.
„Na ta način ne bomo motili splošnega tržnega reda, hkrati pa bomo dosegli vsaj dva učinka. Prvi učinek je, da bomo razbremenili prevelike količine sadja in zelenjave, drugi pa je ta, da bomo tistim, ki potrebujejo hrano, omogočili dostop do hrane“, je dejal Židan. Zaradi trenutnih razmer bo za sadjarstvo prihodnje leto povečano sofinanciranje zavarovalnih premij za deset odstotkov, kmetijsko ministrstvo pa bo peljalo tudi promocijsko akcijo, v kateri bodo nagovarjali slovenskega potrošnika, da seže po domačih jabolkih. Boštjan Kozole je dejal, da so bili sadjarji zaradi razmer na tržišču v lanskem letu pesimistični, vendar z zadovoljstvom zdaj ugotavlja, da jim je kmetijsko ministrstvo prisluhnilo ter z različnimi ukrepi pomagalo omiliti posledice. Dodal je, da so danes zaloge na trgu jabolk tako rekoč prazne, prav tako zaloge jabolčnega koncentrata.
Janja Kokolj Prošek iz MKGZ je spregovorila predvsem o novi kampanji, s katero želijo slovenskega potrošnika prepričati, da prične uživati domačo pridelano hrano, v tem primeru slovenska jabolka. „Kampanja se bo intenzivno odvijala v času od 15. septembra do 15. oktobra, s posebnimi pogovornimi-informativnimi oddajami v medijih, z informiranjem potrošnika v večjih trgovskih centrih ter razdeljevanjem letakov bomo nagovarjali slovenske potrošnike“, je dodala Kokolj Proškova. Na letaku so med drugim navedeni razlogi za uživanje svežih slovenskih jabolk, predstavljenih pa je tudi deset najpogostejših sort jabolk, ki jih pridelajo slovenski sadjarji. V sklopu kampanje bodo organizirani tudi dnevi odprtih vrat pri slovenskih sadjarjih, kjer se bo širša javnost lahko seznanila s pridelavo jabolk, ki bodo tako na pokušino, kot tudi za prodajo. Ostali promocijski dogodki bodo potekali vse do Dneva slovenske hrane in Tradicionalnega slovenskega zajtrka, 20. novembra. Na ulicah večjih slovenskih mest in trgovskih centrih bodo potrošniki lahko srečali maskoto »Jabolko«, ki jih bo informiralo in delilo lokalna jabolka za pokušino. Sadjarji (pridelovalci in hladilnice) bodo organizirali tudi dneve odprtih vrat. Želja je prav tako, da se v tem času v akcijo vključi gospodarstvo in vsaj v tem mesecu kampanje omogočijo delodajalci/lastniki zaposlenim vsaj eno jabolko na dan. In sicer, kot so dejali, za zdravje in dobro počutje, eno lokalno jabolko na dan.
S tem MKGP želi povečati porabo lokalno pridelanih jabolk. Slovenskega potrošnika želi opozoriti na prehranske koristi uživanja lokalnih jabolk, ki naj jih vključijo v vsakodnevni uravnotežen obrok. Potrošniki bodo tako lahko spoznali in okusili različne sorte jabolk, ki jih pridelujemo v Sloveniji, njihove posebnosti in sezono pridelave, njihov način shranjevanja ter uporabo jabolk v kulinariki. Minister Židan poudarja, da so jabolka naravni vir prehranskih vlaknin in drugih naravnih snovi kot so pektini, mikroelementi, vitamini in rastlinski fenoli. Vsebujejo tudi naravno prisotne sladkorje, zato so lahko odličen priboljšek. Pridelava jabolk v Sloveniji se izvaja po strogih fitosanitarnih pravilih in pod budnim očesom slovenskih kontrolnih inštitucij. Pridelovalne razmere v Sloveniji omogočajo pridelavo jabolk vrhunske kakovosti, ki so obrana v optimalnem času zrelosti. Kratke transportne poti pa ne obremenjujejo okolja...
Povprečni Slovenec (lahko) letno zaužije 50 kg jabolk.
Slovenski pridelovalci jabolk se zaradi ruskega embarga na izvoz živil v Rusko federacijo soočajo s povečano ponudbo jabolk na trgu EU, kar vpliva na zniževanje cen, ne samo pri pridelovalcih v EU ampak tudi pri slovenski pridelovalcih. Posredni učinek ruskega embarga na slovenske pridelovalce jabolk je sicer težko natančno oceniti, saj so bile cene jabolk že od začetka leta 2014 nizke in močno pod povprečjem cen leta 2013. Podatki tržno informacijskega sistema za sadje kažejo v letu 2015 do 33. tedna zelo dobre cene (2015: 33. teden jabolk 66,85 eur/100 kg, 2014: 38 eur/100 kg, 2013: 110 eur/100 kg). Kljub temu pa se bo zaradi letošnje večje kakovosti jabolk v EU povečal delež ponudbe I. kakovostnega razreda na trgu, kar bo posledično predvidoma znižalo odkupne cene. V letu 2015 se na ravni EU pričakuje okoli 12 milijonov ton jabolk, kar je količinsko na enaki ravni kot v preteklem letu.
V letu 2014 je Slovenija izvozila v tretje države 43.035 ton jabolk v skupni vrednosti 14,038 milijonov EUR. Največ jabolk je bilo izvoženih v Romunijo (dobrih 27 %), sledi izvoz jabolk v Avstrijo (24 %), BiH (dobrih 15 %), Hrvaško (9 %), Nemčijo (dobrih 7 %),Združeno kraljestvo (5 %), Italijo (4,4 %), Črno goro in Srbijo po dobra 2 %, Bolgarijo (1,6 %). Manjše količine jabolk so bile izvožene še na Madžarsko, Dansko, Češko, v Združene arabske emirate, na Kosovo, v Belorusijo, na Nizozemsko, v Grčijo, na Poljsko, v Izrael, Makedonijo, Egipt, Španijo in Slovaško. Slovenija je v letu 2013 izvozila 34.851 ton jabolk v skupni vrednosti 11,952 milijonov €. Največ jabolk Slovenija izvozi v Avstrijo (44 % v količini in okoli 19 % vrednostno od celotnega izvoza jabolk), sledijo Nemčija (14 % oz. 12 %), Hrvaška (11 % oz. 18 %), BiH (dobrih 9 % oz. dobrih 8 %), Italija (okoli 8 % oz. 11 %), Združeno kraljestvo (okrog 8 % oz. 19 %), Srbija (dobra 2 % oz. 5 %), Združeni arabski emirati (dober odstotek oz. okrog 3 %). Izvoz v Rusijo je leta 2013 znašal 39 ton jabolk oziroma le 0,1 % v količini oz. 0,3 % v vrednosti od celotnega izvoza jabolk. V Sloveniji smo zadnjih pet let pridelali povprečno do 100.000 ton jabolk letno. To je približno 50 kilogramov jabolk na prebivalca letno ali povprečno eno jabolko na vsakega prebivalca Slovenije za vsak dan. Malo več kot dve tretjini pridelanih jabolk izvirata iz intenzivnih nasadov (72.000 ton jabolk letno), ki se večinoma uporabijo kot namizna jabolka za svež konzum in manjši del za predelavo. Jabolka, pridelana v ekstenzivnih sadovnjakih (28.000 ton jabolk letno), se večinoma predelajo. Zaradi izvoza jabolk in nadaljnje predelave večine ekstenzivno pridelanih jabolk je dejanska letna poraba jabolk na prebivalca skoraj za polovico nižja od omenjenih 50 kg.
„Na ta način ne bomo motili splošnega tržnega reda, hkrati pa bomo dosegli vsaj dva učinka. Prvi učinek je, da bomo razbremenili prevelike količine sadja in zelenjave, drugi pa je ta, da bomo tistim, ki potrebujejo hrano, omogočili dostop do hrane“, je dejal Židan. Zaradi trenutnih razmer bo za sadjarstvo prihodnje leto povečano sofinanciranje zavarovalnih premij za deset odstotkov, kmetijsko ministrstvo pa bo peljalo tudi promocijsko akcijo, v kateri bodo nagovarjali slovenskega potrošnika, da seže po domačih jabolkih. Boštjan Kozole je dejal, da so bili sadjarji zaradi razmer na tržišču v lanskem letu pesimistični, vendar z zadovoljstvom zdaj ugotavlja, da jim je kmetijsko ministrstvo prisluhnilo ter z različnimi ukrepi pomagalo omiliti posledice. Dodal je, da so danes zaloge na trgu jabolk tako rekoč prazne, prav tako zaloge jabolčnega koncentrata.
Janja Kokolj Prošek iz MKGZ je spregovorila predvsem o novi kampanji, s katero želijo slovenskega potrošnika prepričati, da prične uživati domačo pridelano hrano, v tem primeru slovenska jabolka. „Kampanja se bo intenzivno odvijala v času od 15. septembra do 15. oktobra, s posebnimi pogovornimi-informativnimi oddajami v medijih, z informiranjem potrošnika v večjih trgovskih centrih ter razdeljevanjem letakov bomo nagovarjali slovenske potrošnike“, je dodala Kokolj Proškova. Na letaku so med drugim navedeni razlogi za uživanje svežih slovenskih jabolk, predstavljenih pa je tudi deset najpogostejših sort jabolk, ki jih pridelajo slovenski sadjarji. V sklopu kampanje bodo organizirani tudi dnevi odprtih vrat pri slovenskih sadjarjih, kjer se bo širša javnost lahko seznanila s pridelavo jabolk, ki bodo tako na pokušino, kot tudi za prodajo. Ostali promocijski dogodki bodo potekali vse do Dneva slovenske hrane in Tradicionalnega slovenskega zajtrka, 20. novembra. Na ulicah večjih slovenskih mest in trgovskih centrih bodo potrošniki lahko srečali maskoto »Jabolko«, ki jih bo informiralo in delilo lokalna jabolka za pokušino. Sadjarji (pridelovalci in hladilnice) bodo organizirali tudi dneve odprtih vrat. Želja je prav tako, da se v tem času v akcijo vključi gospodarstvo in vsaj v tem mesecu kampanje omogočijo delodajalci/lastniki zaposlenim vsaj eno jabolko na dan. In sicer, kot so dejali, za zdravje in dobro počutje, eno lokalno jabolko na dan.
S tem MKGP želi povečati porabo lokalno pridelanih jabolk. Slovenskega potrošnika želi opozoriti na prehranske koristi uživanja lokalnih jabolk, ki naj jih vključijo v vsakodnevni uravnotežen obrok. Potrošniki bodo tako lahko spoznali in okusili različne sorte jabolk, ki jih pridelujemo v Sloveniji, njihove posebnosti in sezono pridelave, njihov način shranjevanja ter uporabo jabolk v kulinariki. Minister Židan poudarja, da so jabolka naravni vir prehranskih vlaknin in drugih naravnih snovi kot so pektini, mikroelementi, vitamini in rastlinski fenoli. Vsebujejo tudi naravno prisotne sladkorje, zato so lahko odličen priboljšek. Pridelava jabolk v Sloveniji se izvaja po strogih fitosanitarnih pravilih in pod budnim očesom slovenskih kontrolnih inštitucij. Pridelovalne razmere v Sloveniji omogočajo pridelavo jabolk vrhunske kakovosti, ki so obrana v optimalnem času zrelosti. Kratke transportne poti pa ne obremenjujejo okolja...
Povprečni Slovenec (lahko) letno zaužije 50 kg jabolk.
Slovenski pridelovalci jabolk se zaradi ruskega embarga na izvoz živil v Rusko federacijo soočajo s povečano ponudbo jabolk na trgu EU, kar vpliva na zniževanje cen, ne samo pri pridelovalcih v EU ampak tudi pri slovenski pridelovalcih. Posredni učinek ruskega embarga na slovenske pridelovalce jabolk je sicer težko natančno oceniti, saj so bile cene jabolk že od začetka leta 2014 nizke in močno pod povprečjem cen leta 2013. Podatki tržno informacijskega sistema za sadje kažejo v letu 2015 do 33. tedna zelo dobre cene (2015: 33. teden jabolk 66,85 eur/100 kg, 2014: 38 eur/100 kg, 2013: 110 eur/100 kg). Kljub temu pa se bo zaradi letošnje večje kakovosti jabolk v EU povečal delež ponudbe I. kakovostnega razreda na trgu, kar bo posledično predvidoma znižalo odkupne cene. V letu 2015 se na ravni EU pričakuje okoli 12 milijonov ton jabolk, kar je količinsko na enaki ravni kot v preteklem letu.
V letu 2014 je Slovenija izvozila v tretje države 43.035 ton jabolk v skupni vrednosti 14,038 milijonov EUR. Največ jabolk je bilo izvoženih v Romunijo (dobrih 27 %), sledi izvoz jabolk v Avstrijo (24 %), BiH (dobrih 15 %), Hrvaško (9 %), Nemčijo (dobrih 7 %),Združeno kraljestvo (5 %), Italijo (4,4 %), Črno goro in Srbijo po dobra 2 %, Bolgarijo (1,6 %). Manjše količine jabolk so bile izvožene še na Madžarsko, Dansko, Češko, v Združene arabske emirate, na Kosovo, v Belorusijo, na Nizozemsko, v Grčijo, na Poljsko, v Izrael, Makedonijo, Egipt, Španijo in Slovaško. Slovenija je v letu 2013 izvozila 34.851 ton jabolk v skupni vrednosti 11,952 milijonov €. Največ jabolk Slovenija izvozi v Avstrijo (44 % v količini in okoli 19 % vrednostno od celotnega izvoza jabolk), sledijo Nemčija (14 % oz. 12 %), Hrvaška (11 % oz. 18 %), BiH (dobrih 9 % oz. dobrih 8 %), Italija (okoli 8 % oz. 11 %), Združeno kraljestvo (okrog 8 % oz. 19 %), Srbija (dobra 2 % oz. 5 %), Združeni arabski emirati (dober odstotek oz. okrog 3 %). Izvoz v Rusijo je leta 2013 znašal 39 ton jabolk oziroma le 0,1 % v količini oz. 0,3 % v vrednosti od celotnega izvoza jabolk. V Sloveniji smo zadnjih pet let pridelali povprečno do 100.000 ton jabolk letno. To je približno 50 kilogramov jabolk na prebivalca letno ali povprečno eno jabolko na vsakega prebivalca Slovenije za vsak dan. Malo več kot dve tretjini pridelanih jabolk izvirata iz intenzivnih nasadov (72.000 ton jabolk letno), ki se večinoma uporabijo kot namizna jabolka za svež konzum in manjši del za predelavo. Jabolka, pridelana v ekstenzivnih sadovnjakih (28.000 ton jabolk letno), se večinoma predelajo. Zaradi izvoza jabolk in nadaljnje predelave večine ekstenzivno pridelanih jabolk je dejanska letna poraba jabolk na prebivalca skoraj za polovico nižja od omenjenih 50 kg.
Zadnje novice
