…Njega dni je izvir radenske slatine tako močno bučal, sikal in žuborel, da so med vaščani o tem krožile številne legende. Ena pravi, da hrup ustvarjajo pridni škratje, ki s kopanjem rovov utirajo pot zdravilni vodi. Spet druga govori, da je pod vrelcem velik kotel, v katerem coprnice kuhajo cmoke. Tretji pa so bili prepričani, da se med bobnenjem zbirata grom in toča... In leta 1869 je Karl Henn, ki ga je k raziskovanju spodbudila prav omenjena zgodba, zajezil prvi vrelec imenovan Radenski vrelec. V naslednjih letih je potekala gradnja več objektov, sočasno z gradnjo objektov so nastajale tudi zunanje ureditve z vrtovi. Na zgornji terasi je Karl Henn parkovno ureditev zasadil s smrekami. To je območje današnjega senčnega parka v Radencih. Evidentno je, da je od omenjenih smrek ostalo bore malo in da je neurju leta 2008, dodatno pa še je v letu 2009 senčni park dodobra poškodovalo. Po oceni je bilo uničeni 560 dreves...
Dolga leta zanemarjanja in dve močni neurji v letih 2008 in 2009 sta glavna vzroka, da je gozdni del zgodovinskega radenskega zdraviliškega parka skoraj povsem uničen in turističnemu kraju, kakršen so Radenci, prej v sramoto kot v ponos. Tega so se ves čas zavedali tako v Radenski in Zdravilišču Radenci, kot tudi v občini Radenci, so šele po dobrih treh letih začeli z ukrepanjem. Največja ovira in najpomembnejši izgovor za neukrepanje je še nedokončan denacionalizacijski postopek. Kljub temu so se Radenska, zdravilišče in občina lani (2011) vendarle dogovorili, da bodo s skupnimi močmi in denarjem ne glede na nedokončan denacionalizacijski postopek zdraviliški park obnovili in tako odpravili največjo radensko sramoto. Radenski župan Janez Rihtarič, direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš in direktor Radenske, d. d., Milan Hojnik so se dogovorili, da si bodo stroške obnove razdelili na tri enake dele. Zaradi pomislekov, ali lahko lokalna skupnost investira v urejanje zasebne lastnine – večina parka je zdaj v lasti Zdravilišča Radenci, po denacionalizacijskem postopku pa bo morda prešel v last upravičenca Rudolfa Šariča – si je pred dogovorom občina pridobila pozitivno mnenje finančnega ministrstva. Zraven pa so povabili tudi občane in druge gospodarske subjekte...
In ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga vedno obeležujejo konec junija, so zasajena prva tri (izmed več kot 1300) drevesa, ki naj bi parku vrnili stari sloves. Tako se je v petek, 22. junija 2012, pred desetinami občanov in gostov, simbolično začela revitalizacije parka. Čeprav so se zavedali neustrezno rešenih lastniških razmerij na območju parkovnega kompleksa, so odgovorni v občini in dveh največjih gospodarskih družbah odločni povrniti parku prvotno podobo. „Ker so verjeli v uspeh so sklenili dogovor o nujnih korakih obnove radenskega parka. Soglašali so o skupnem začetnem financiranju obnove. Stroške dogovorjenih ukrepov si vključeni partnerji delijo na podlagi pisnega sporazuma v enakem razmerju (1/3). Danes z veseljem ugotavljamo, da je zaključena prva faza obnove, ki je vsebovala: pridobitev strokovnega mnenja arboristke Tanje Grmovšek glede najnujnejših ukrepov v parku; podiranje 53 še stoječih, vendar poškodovanih in označenih dreves. Zaradi grožnje morebitnega zloma drevesa ali padca so predstavljala veliko nevarnost za okolico; mletje panjev na področju celotnega zdraviliškega parka; Posebna pozornost je bila namenjena zaščiti še obstoječih dreves. Izogibali smo se nepotrebnemu dodatnemu stiskanju talne mase; vsi sekanci, nastali pri drobljenju panjev so ostali na območju parka, v park smo navozili zemljo (živico), s katero smo izravnali valovit teren. S pomočjo domačega izvajalca G.M.W. d.o.o. smo obnovili odvajanje vode v senčnem delu parka in tipične potke. Dr. Tanja Simonič Korošak je izdelala krajinsko arhitekturni načrt obnove na ravni idejne zasnove za prenovo celotnega območja parka in na ravni projekta za izvedbo del v senčnem delu parka. Predstavili smo zasaditveni načrt senčnega dela parka in sistem botrstva. Do danes se je našemu povabilu odzvalo 15 zlatih botrov, 5 srebrnih botrov, 4 bronasti botri in 8 zelenih botrov“, je pred zasaditvijo prvih treh dreves, ki so jih posadili župan občine Radenci Janez Rihtarič, tehnični direktor Radenske d.d. Martin Lah in izvršnega direktorja Sava turizem d.d, PE Zdravilišče Radenci Mladen Kučiš, med drugim povedala direktorica občinske uprave radenske občine Mojca Marovič. Dodala je tudi, da so vsi trije partnerji v revitalizacijo parka doslej vložili po 14.410, 91 EUR, torej skupaj 43.232,73 EUR.
Območje zdraviliškega parka je sicer varovano v celoti skupaj z zdraviliškim kompleksom. Ob obnovi se ohranja vrtno arhitekturna kompozicija historičnih prostorskih ureditev, zlasti dveh prepoznavnih prostorskih enot: Senčnega parka iz konca 19. stoletja ter sončnega parka avtorice Ilse Fischerauer iz leta 1936. Ohranja in uredi se robove parka, kjer niso jasno določeni. Bolj jasno se opredeli vstope do novih delov Zdraviliškega kompleksa. V parku se bo tudi v prihodnje ohranjalo in varovalo vse naravne sestavine, grajene objekte in druge kulturne sestavine, ki so vključene v vrtno arhitekturno kompozicijo. Poenoti se elemente urbane opreme kot so klopi, koši, luči, usmerjevalne in informativne table. Primerno se uredijo zapore s količki. Pri prenovi vegetacije in zelenih površin se ohranja in varuje vse naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo, zlasti obstoječo kakovostno vegetacijo.
Žal pa ob vsem tem gostje in tudi domačini iz Radencev nikakor ne morejo biti zadovoljni ob pogledu na razpadajoče se objekte v parku. Morebiti bi se vse spremenilo, če bi denacionalizacija bila končana, tako pa...