Ko je vodstvo Območne obrtne zbornice (OOZ) Gornja Radgona na nedavni redni letni skupščini, ki je potekala na gostišču Križan na Spodnji Ščavnici, podeljevala priznanja svojim dolgoletnim članom, se je med dvanajstimi prejemniki priznanj za dejavnost več kot četrt stoletja, se je med njimi znašlo tudi ime znanega slaščičarja Mileta Dervišija iz Gornje Radgone. Vsekakor je priznanje šlo na pravi naslov, kajti priljubljeni radgonski slaščičar že 27 let skrbi za sladke dobrote. Posebej prepoznavni so sladoledi, ki jih ponujata zakonca Mile in Latifa Derviši, v toplem letnem času pa izbira presega število 20 različnih okusov. Kot pravi skromni Mile, ki je vesel zborničnega priznanja, posebej pa zadovoljstva strank, ljudje se vodno bolj izbirčni. Potrošniki so, po njegovem prepričanju vedno bolj izobraženi, tako da se jim je potrebno nenehno prilagajati, in po možnosti uporabljati čim manj „kemije“.
„Dober sladoled se pravzaprav ponuja sam, kajti potrošniki niso več naivni, da bi jim ponudil kakšno sladko snov. In če imaš dober sladoled potem ga ni težko prodati, kajti pravi poznavalci se vedno vračajo, ob tem lepo besedo prenašajo na druge“, poudarjata zakonca Derviši, ki trenutno večinoma ponujata sladoled, kavo in osvežilne napitke. Ker sta odkupila še en objekt ob svojem na radgonski tržnici, pa bodo v kratkem ponovno ponujali tudi vse druge sladke dobrote, različne sladice, torte ipd.
Čeprav se oba počasi približujeta letom ko bo treba razmišljati o upokojitvi, toda oba pravita, da bosta še dolgo delala. Ne bojita se, da bo njihova dejavnost zamrla, saj imata naslednike, vendar pa ne mislita tudi sama odnehati. Mile in Latifa imata štiri otroke, najstarejši hčerki sta si že ustvarili družini, mlajša Jasmina in Benjamin pa sta bodoča naslednika. Jasmina že sedaj veliko pomaga staršema, Benjamin, ki bo očitno prevzel dejavnost, pa trenutno nabira delovne izkušnje pri uspešnem radgonskem podjetju Reflex.
Sicer pa Mile in Latifa (mimogrede je slednja v Slovenijo prišla iz Makedonije leta 1976) nista začetnika slaščičarske delavnosti v njihovi družini. Že Miletov oče je davnega leta 1930 v Lendavi odprl prvo slaščičarno. Po 2. svetovni vojni se je preselil v Veržej, leta 1950 pa v Gornjo Radgono. Najprej je slaščičarna bila ob današnjem muzeju, starem špitalu v bližini farne cerkev sv. Petra, potem pa nekaj deset metrov naprej proti Radencem, na Partizanski ulici. Mile je najprej delal pri očetu, leta 1980 pa je sam prevzel slaščičarno v bližini radgonskega kulturnega doma na Partizanski ulici. Nekaj let po osamosvojitvi, leta 1995 ko se je občina odločila za rekonstrukcijo objekta, kjer se je nahajala tudi slaščičarna, so bili Dervišijevi prisiljeni poiskati nove prostore, in so si kupili objekt na tržnici.