Gornja Radgona - Po štirih razgibanih, razburljivih in zanimivih dnevih je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni končan tradicionalni mednarodni „Mladinski gasilski tabor 2018“ Gasilske zveze Gornja Radgona. Na letošnjem, 4. taboru, ki je nadaljevanje tradicije že iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, so se udeležila slaba stotnija otrok iz 16 gasilskih društev iz občin Gornja Radgona in Apače, torej iz enotne Gasilske zveze Gornja Radgona. Poleg mladih gasilcev starih med šest in 16 let iz domačih društev, je bilo zraven tudi 27 mentorjev in inštruktorji, ter drugega kadra. V preteklosti so podobne gasilske tabore organizirali že v Negovi, Zgornjem Konjišču, Orehovcih, pri radgonski osnovni šoli, pri radgonskem gasilskem domu..., vendar se je lokacija na Pomurskem sejmišču izkazala kot daleč najbolj primerna, saj so pogoji bili odlični. „Tu je vse, kar potrebujemo, vabimo pa otroke od 6 do 16 let, pionirje, mladince iz občin Apače in Gornja Radgona, v obeh imamo 16 prostovoljnih društev. Preprosto ne moremo, da ne bi mladine po šoli malo potegnili v razvedrilo, doživetja, prijateljstvo, v neko gasilsko in taborniško življenje, potem pa iz njih dobivamo operativce in gasilce, ki to ostanejo,“ je povedal Peter Cvetkovič, predsednik GZ Gornja Radgona, ki je opozoril, da brez učenja, znanja in usposobljenosti danes ni več mogoče delovati, zato že otroke učijo veščin, ki jim bodo prišle prav. Hkrati je Cvetkovič zahvalil Pomurskemu sejmu, ki jim nudi enkratne pogoje za vse aktivnosti.

Tabor v mestu sejmov in penin, ki se je začel s prižigom tabornega ognja, so obiskali tudi predsedniki in poveljniki gasilskih društev in zvez ter župana občin, iz katerih so bili prisotni mladi taborniki, Stanislav Rojko in dr. Andrej Steyer, ki je med drugim dejal, da je ponosen nad mlade (bodoče) gasilke in gasilce. Po njegovih besedah je to organizacija, ki je najštevilčnejša, še bolj pomembno pa je, da jih družijo prave vrednote, za katere si želi, da bi prevevale tudi druge sloje družbe. „Solidarnost, tovarištvo, pomoč človeku, ko je potrebuje, to je tisto, kar vidimo danes tukaj, kar se mladi naučijo od gasilcev in to se mi zdi najbolj pomembno“, je poudaril.

Omenjeni taborni ogenj je sicer nato neprekinjeno gorel štiri dni in so ga pogasili, ko so se mladi gasilci in gasilke, ki so spletli dodatne zveze in poznanstva, tudi ob kakšni solzi poslovili. Udeleženci tabora so sicer delali v večih skupinah. Za mlade tabornike je skrbelo kar 27 mentorjev in strokovnih sodelavcev, kar pomeni, da je, poleg gostov in staršev, ki so jih obiskovali, na sejmišču vseskozi bivala dobra stotnija bodočih ter izkušenih gasilcev. Tabor je letos vodila Monika Vogirnec, s pomočnikoma Gregorjem Rožičem in Marjanom Ščančarjem, ki v GZ Gornja Radgona skrbi za mlade gasilce. V učnem programu so udeleženci tabora spoznali delo vojakov, delo potapljačev, poskušali so držati gasilsko cev, ko je iz nje brizgala voda, se spuščali po vrvi, vezali vozle, nuditi prvo pomoč... Predstavili so se tudi rdeči križ, zdravstveni dom, gasilci, potapljači, vozilo za reševanje v predorih in še marsikaj. Vsako jutro so imeli skupinsko telovadbo in dvig zastave, zvečer pa tudi spuščanje zastave, v ospredju je bilo druženje in učenje. Vmes pa veliko: razvedrila, rekreacije, delavnic, učenja gasilskih veščin, ogledov, obiskov, srečanj, žuriranja..., vse to ob upoštevanju pravil čistoče in taborniškega reda. Poskrbljeno je bilo za dnevne obroke: zajtrk, kosilo in večerje, ter malice - sadje in napitki po želji, za kar so skrbeli kar v hotelu Radin v Radencih. Dnevne aktivnosti in rekreacija so se odvijale v Gornji Radgoni, le plavanje in „potop“ v Radencih, kjer so za varnost skrbeli potapljači in pripadniki PK Zdravilišče Radenci, udeleženci pa so prenočevali v sejemski hali. V času tabora je bila organizirana tudi prva medicinska pomoč, a medicincem ni bilo potrebno veliko posredovati. „Dejansko bi lahko še veliko tega naštevali, kajti bilo je zelo pestro in otroci so navdušeni. In to je za nas v prvi vrsti najbolj pomembno, pozneje pa na vrsto prihajajo vedno težje naloge. Ob tem pa je pomembno, da okolica ostane takšna kakršno smo našli, torej čista, pospravljena in urejena, kajti naš cilj je tudi, naučiti otroke kako varovati okolje. Tukaj se lahko veliko naučijo, torej tudi marsikaj kar doma ne počnejo ali za to nimajo pogojev ali potrebe. Predstavili smo jim prometne in druge nesreče. Veliko se je govorilo o preventivi pred požarom, nesrečami v naravi, na objektih, potem ravnanju ob nesreči ali požaru, o varnem gašenju in reševanju ipd. Učili smo jih odgovornosti tudi sedaj, od malega. In otroci so veseli, da so lahko denimo varnostniki oz. stražarji v nočnem času“, pravi predsednik GZ Gornja Radgona Peter Cvetkovič, ki pričakuje, da bo večina izmed teh otrok pozneje postala gasilec ali gasilka, kajti izprašani gasilci postanejo šele po 16. letu starosti. „Mladim poskušamo nekako vcepiti potrebo po sodelovanju in jih poučiti, da gasilstvo ni samo neko"komandiranje", ampak je to neko znanje, potrpljenje in tudi veselje. Računalnikov prav nič ne pogrešajo, tu je 27 mentorjev, sicer pa imamo določena pravila o redu in program, saj želimo sleherno minuto nekaj početi, tudi tisto, kar udeležence tabora veseli oz. si izberejo sami,“ je še dodal Cvetkovič.

Gasilcem, najbolj množični organizaciji v državi, se torej za podmladek očitno ni treba bati. Ta hip namreč poteka okoli 100 različnih dejavnosti mladih gasilcev, med katerimi je bil tudi štiridnevni gasilski mladinski tabor na sejmišču v Gornji Radgoni, ki bo praktično vsem udeležencem ostal v trajnem spominu, saj so na vprašanje vodje tabora Monike Vogrinec, ob končnem spuščanju zastave, ali ste bili zadovoljni, soglasno odgovorili: Jaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa. Mnogi s katerimi smo se pogovarjali pa so bili enotni, da si računalnika niti malo ne pogrešajo, kajti „doma pri računalniku si osamljen v sobi, tu pa je veliko zabave, aktivnosti, s katerimi se lahko povezujemo. Posebej me zanima predstavitev vojakov in policistov in njihovo delo, seveda je bilo zanimivo tudi skupno kopanje in aktivnosti med prostim časom. Tabor je pomemben tudi za tiste, ki so že gasilci, ker se lahko naučijo različnih stvari, ki jih še niso vedeli, tu je tudi tekmovanje v orientaciji, kjer se nam lahko pridružijo drugi. Sicer pa je biti gasilec na začetku zanimivo, potem pa vidiš, kako pomembno je prostovoljstvo, da je to nekaj, kar lahko stori vsak, na koncu pa ga spoštujejo, saj rešuje ljudi in imetje.“

V vsakem primeru je tabor bil uspešen, kajti čeprav na območju občin Gornja Radgona in Apače, oz. tamkajšnji gasilski zvezi, ter skupaj 16 gasilskih društev, preko različnih izobraževanj, nenehno skrbijo za pomlajevanje gasilskih vrst in s tem tudi za prihodnost prostovoljnega gasilstva. In tovrstni mladinski gasilski tabori so nekakšen nov način »priprave« bodočih gasilk in gasilcev. In prav zanimivo je bilo videti, ko se šestletni otroci pripravljajo na gasilstvo, njim pa se to zdi zelo koristna in prijetna izraba počitniškega časa. Iz različnih vzrokov se je tabora udeležilo nekoliko manj udeležencev, kot so pričakovali in zato načrtujejo, da bo tabor prihodnje leto en teden pozneje kot letos...