V organizaciji Zveze ekoloških gibanj Slovenije – ZEG, in številnih soorganizatorjev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in madžarske, je konec tedna potekala jubilejne, že 10. dvodnevna mednarodna prireditev „Mednarodni spust s tradicionalnimi murskim ladjami po reki Muri“. Od Cmureku v Avstriji do Dekanovca na Hrvaškem, v skupni dolžini okrog 120 km, se je v soboto in nedeljo nad 350 ljudi vseh starosti, z več kot 70 plovil, čolni najrazličnejših oblik in izvedb z več postanki spustilo po reki Muri, z namenom ohranjanja izročila in neokrnjene narave. V ta namen je potekala tudi javna tribuna, na kateri so sodelovali župani občin ob reki Muri, poslanci DZ iz Pomurja, predstavnike ministrstev in nevladnih organizacij. Ker je cilj spusta predvsem ohranjanje reke Mure, brez elektrarn in drugih posegov, je tema javne tribune in „Odra svobodnega govora“, na „X. Mednarodnem spustu murskih ladij - Mura 2012“, na prireditvenem prostoru Ciglarskega naselja v Melincih, bila „Človek in Mura“.
Sicer pa so murske ladje nekdanji tradicionalni leseni rečni čolni z ravnim dnom, ki so pred desetletjem že skoraj povsem izginili z gladine reke Mure, a so jih takrat znova oživili pobudniki prvega mednarodnega spusta. Spodbudili so ponovno izdelavo takšnih čolnov in zdaj, po desetih letih, jih je med gumijastimi čolni, kanuji in drugimi sodobnimi plovili po Muri plulo že kakšnih štirideset. Toda ohranjanje murskega čolnarskega izročila je le eden od ciljev tradicionalnih spustov, drugi in najpomembnejši je ohranitev čim bolj naravne Mure zanamcem, zato se vsakoletnih spustov udeležujejo predvsem ljubitelji neokrnjene reke in večji ali manjši nasprotniki izkoriščanja njene energije z vodnimi elektrarnami. Tako je bilo tudi letos, ko so soorganizatorji spust pospremili s transparenti Naj Mura teče brez ovir, nekateri udeleženci pa so na javni tribuni med postankom v Melincih izrazili odločno nasprotovanje gradnji elektrarn na njej. Predstavnik Ižakovske civilne pobude Tine Mlinarič je tako predstavil njihovo zamisel o potopnih, majhnih murskih elektrarnah, ki bi izkoriščale samo kinetično energijo reke in bi bile samo dopolnitev drugim obnovljivim energetskim virom, kot so veter, geotermija in sonce. S takšnim predlogom se je strinjal tudi Karel Lipič iz ZEG in predlagal, naj Dravske elektrarne raje zgradijo vrsto takšnih, neopaznih majhnih elektrarn; če bodo vztrajale pri klasičnih, bo ZEG proti. Spusta in razprave se je sicer udeležilo tudi veliko zagovornikov elektrarn, med njimi tudi predstavnik Dravskih elektrarn, dr. Darko Anželj.
Razprava o elektrarnah na reki Muri se je sicer letos nekoliko močneje razmahnila, ker so se začeli uradni postopki umeščanja v prostor prve od dveh ali največ treh predlaganih elektrarn, tiste pri Hrastju - Moti. Za zdaj sta bili poleg včerajšnje organizirani dve večji javni razpravi o pobudi za izdelavo državnega prostorskega načrta za HE Hrastje - Mota, na katerih sta se izoblikovali dve struji: nekateri gospodarstveniki in nekateri obmurski župani gradnjo elektrarn zagovarjajo, ker se jim zdi, da je zdaj, ko neizkoriščena teče v prazno, to »mrtva reka«, nasprotniki elektrarn pa prvim poskušajo dokazovati, da bi z rastlinstvom in živalstvom zdaj izjemno bogata reka in prostor ob njej lahko postala mrtva prav zaradi nepremišljene gradnje
Kakorkoli že, kot je ocenil organizator Karel Lipič, je še en vikend na (in ob) reki Muri minil prijetno, veselo in zanimivo, ki je ponovil, da tukaj gre predvsem za obujanje in ohranjanje tradicije murskih ladij, saj so nekatera plovila stara tudi sto in več let. »Verjamem, da je to koristno tudi za turistične namene, enako pa so omenjene ladje koristne tudi za morebitne poplave, kot je to bilo v preteklosti. Poleg tega pa je spust izjemno pomembno, da se predstavniki štirih držav: Madžarske Avstrije, Slovenije in Hrvaške dogovorimo za ohranjanje reke Mure. Štirje narodi bomo poskrbeli za Muro, poskrbeli bomo, da se Mura še dodatno čisti in zavaruje, tako da bi iz tretjega prešla v drugi kakovostni razred evropskih rek. Vsekakor pa je tukaj veliko odvisno od lokalnih političnih veljakov, predvsem županov. Poglejte, na Goričkem je nastal park, ki povezuje tri dežele, enako pa naj bi kmalu bilo tudi ob reki Muri…«, nam je povedal Lipič.