V soboto, 26. maja, sta po 50 letih zakona ponovna stopila pred matičarja in oltar zakonca Marija in Franc Fridau iz Lutverc pri Gornji Radgoni. V spremstvu najbližjih in prijateljev sta svojo zvestobo najprej potrdila v poročni dvorani v Gornji Radgoni, kjer je obred opravil mag. Marjan Žula, ki jima je v imenu Upravne enote Gornja Radgona izročil zlatoporočno listino in darilo. V svojem prijaznem nagovoru, je na kratko opisal njuno življenje, in jima izrekel nekaj lepih misli, ki zadevajo tako visok zakonski jubilej. Svoj nagovor je začel z besedami: »V čast mi je in veliko veselje, da lahko danes spregovorim nekaj besed slavljencema, ki praznujeta 50 let skupnega življenja. Res ni veliko zakonskih parov, ki bi slavili tako pomembno obletnico kot je današnja in zato se mi zdi prav, da malce pokukamo v preteklost in se bežno dotaknemo časa, ki ga vedno hitreje puščamo za seboj.«
Za dolgo življenje in 50 let zakona sta se ob daritvi sv. maše zahvalila v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni, kjer je zahvalno mašo daroval župnik Franc Hozjan. Ob poročnem obredu je med drugim povedal. »S to zahvalno mašo sta se prišla Bogu zahvalit, da vaju je ohranil zdrava in čila. Zahvalit za skupno prehojeno pot vajinega življenja.« V spomin na 50 let zakona jima je izročil rožna venca in spominsko listino.
Marija in Franc sta se poročila 1956. leta, a sta zlato poroko zaradi bolezni Franca preložila za eno leto. Marija, rojena Irgolič, se je rodila 1931. leta v Romošcih, Franc pa 1933. leta v Zbigovcih. V zakonu sta se jima rodila sinova Branko in Milan, ki sta ju razveselila s 5 vnuki. Franc se je izučil za mizarja in je vse življenje opravljal svoj poklic. Najprej doma, nato pa do upokojitve, 23 let v Nemčiji. Tam je delala tudi žena Marija. S skupnimi močmi sta si v Lutvercih postavila nov dom, kjer sedaj uživata sadove svojega dela. Naj povemo, da je bilo na poročnem slavju, ki se je odvijalo v Kmečkem turizmu Urška na Plitvici in se je zavleklo do nedeljskih jutranjih ur, nadvse veselo. Za dobro voljo pa sta skrbela brata Čolnik.
Tekst in foto: Ludvik Kramberger