Negovski grad pričakuje baletnike in glasbenike V prostorih Negovskega gradu je potekala posebna tiskovna konferenca, na kateri je radgonski župan Anton Kampuš javnost seznanil z kar nekaj novostmi, ki se nam obetajo v bližnji ali daljni prihodnosti. Osrednja novost je vsekakor, da bosta Zavod za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur Gornja Radgona in Accademia Europea kmalu postala najemnika obnovljenih prostorov gradu v Negovi. Kultprotur bo imel v najemu pristavo, v kateri bo turistična pisarna in trgovina z zelišči, omenjeni zavod pa bi sodeloval tudi z negovskim turističnim društvom, ki bi skrbel za organizacijo različnih prireditev in dogodkov. V predelih obnovljenega gradu, katerega obnova je potekala v dveh fazah in je doslej stala kar sedem milijonov evrov, bo za dejavnosti v prihodnje skrbela Accademia Europea pod vodstvom uglednega strokovnjaka Staneta Jurgca. Prav tovrstne dejavnosti pa so tudi pravšnje za gradove.
„Občina Gornja Radgona je z obema potencialnima najemnikoma prostorov v gradu Negova konec maja sklenila dogovor, ki so ga posredovali na ministrstvo za kulturo, ki naj bi do konca tega junija pripravilo pogodbo o najemu, katera bo potem podpisana“, je dejal Kampuš, ki se zaveda, da so v sedaj obnovljenih prostorih gradu premajhne kapacitete, predvsem bivalne. Zato bodo za profesorje in študente morali iskati spalne kapacitete v bližini gradu, prav tako bodo morali poskrbeti za gostinski del. Radgonski župan je dodal, da bosta v ospredju dogajanja v gradu, balet in glasba, akademija pa bo imela tudi posebno romsko gledališče in balet. „Baletno izobraževanje bi zajemalo visokošolski program, baletno specializacijo, izobraževanje otrok in baletno vzgojo. Sam visokošolski program bi zajemal visokošolski študij baleta, namenjen mladim plesalcem baleta, ki so končali šolanje“, je povedal Kampuš, ki napoveduje v sklopu akademije tudi poučevanje solo petja, vse skupaj pa naj bi se začelo s šolskim letom 2011/12.
Pridobitev najemnikov za obnovljeni del Negovskega gradu je nekako pogojevalo tudi nadaljevanje del pri sanaciji gradu, zato se Kampuš upravičeno nadeja začetka tretje faze obnove gradu Negova, tistega starejšega dela, za kar bodo potrebovali še dodatnih sedem milijonov evrov. „Slovenija je, kar se tiče evropskih sredstev, v slabem položaju, pred kratkim pa sem dobil informacijo, da evropska komisija ne bo nadaljevala financiranja, če ne bo najemov. In ker smo v Negovi dobili najemnika, sedaj lahko pričakujemo sprostitev evropskih sredstev za nadaljevanje obnove“, je obrazložil Kampuš, ki je izpostavil, da bo za najem prostorov treba pridobiti še uporabno dovoljenje za grad. Tehnični pregled je bil doslej dvakrat opravljen, vendar so vedno našli pomanjkljivosti, sedaj pa naj bi imeli zagotovilo kulturnega ministrstva, da bo uporabno dovoljenje izdano še pred julijem, torej pred podpisom najemne pogodbe.
Na isti tiskovni konferenci, kjer je oznanil, da bo znova kandidiral za radgonskega župana, je Anton Kampuš, z zadovoljstvom sporočil o vnovičnem uspehu pri pridobivanju evropskih sredstev. V okviru skupnega operativnega programa med Slovenijo in Avstrijo sta si Gornja Radgona in Bad Radkersburg preko razpisa zagotovili dobrih 1,7 milijona (vsaka stran po 876.000) evrov evropskih nepovratnih sredstev. V Gornji Radgoni se bo s polovico pridobljenih sredstev uredilo obrežje reke Mure. „Uredili se bodo privezi za čolne, sprehajalno-kolesarske poti, prireditveni prostor in navezava na radgonski grad. Mesto Gornja Radgona želimo tako uredili po evropskih parametrih“, je povedal radgonski župan Anton Kampuš, ki je izrazil zadovoljstvo tudi nad dobrim sodelovanjem z novim županom Bad Radkersburga, Josefom Sommerjem, kar pomeni, da bodo skupni projekti potekali naprej.
Naprej pa poteka tudi „polnitev“ industrijske cone Mele, kjer se je pred dnevi, med drugim, pričela gradnja poslovnih prostorov podjetja M.Trade iz Gornje Radgone. Kampuš je dejal, da bo tudi to prineslo nova delovna mesta, kar je za Gornjo Radgono izjemnega pomena, čeprav je prav v Gornji Radgoni nezaposlenost najnižja, ne le v Pomurju, temveč na severovzhodu države sploh. In ta bo kmalu še nižja, kajti nova delovna mesta, katerih Kampuš pričakuje vsaj 100, se obetajo tudi v t. i. Ciglenski jami (za Lidlom in Tušem), kjer naj bi se za gradnjo gospodarskih subjektov zanimala dva zainteresirana investitorja oziroma kupca zemljišč. Obema potencialnima interesentoma je Kampuš predlagal, da bi razmislili o morebitni investiciji v hotel s 120 posteljami, ki bi ga po Kampušu nujno potrebovali. Izpostavil je namreč potrebe po nočitvenih kapacitetah za obiskovalce Radgonske kleti (letno 15.000), sejemskih dogodkov družbe Pomurski sejem (150.000 – 200.000) ter raznih poslovnih partnerjev, ki obiskujejo radgonska podjetja. In tega naj bi v kratkem zgradili v bližini Pomurskega sejmišča in vrtca ob Mladinski ulici (nekdanji sejemski sadovnjak op.p.). Kampuš je tudi zatrdil, da se bo gradnja nove policijske postaje v Gornji Radgoni pričela pozneje, kot je bilo predvideno. Eden od neizbranih ponudnikov za gradnjo postaje se je namreč pritožil, zato se predvideva pričetek gradnje šele jeseni, ker bo najprej potekal revizijski postopek. Kampuš, kot poslanec DZ, je prepričan, da tudi trenutna gospodarska kriza in „prepoved“ investicij ne bo preprečil gradnje nujno potrebne policijske postaje, za katero je v proračunu 2010 zagotovljenih 600.000 evrov, v proračunu 2011 pa dvakrat toliko sredstev...