V nedeljo, 1. julija, je v rojstnem kraju in župniji apaškega župnika Janeza Ferenceka potekala slovesnost, na kateri so se spomnili 25-letnice njegovega mašništva. V farni cerkvi in tudi zunaj cerkve, se je pri daritvi pozne maše zbalo veliko domačinov in župljanov iz župnije Apače. Zahvalno mašo je ob somaševanju generalnega vikarja murskosoboške škofije msgr. Franca Režonje in domačega župnika Lojzeta Ratnika, daroval jubilant Janez Ferencek. Kakor ob novi maši, tako je tudi sedaj bil pridigar msgr. Franc Režonja. V svoji pridigi je opisal njegovo 25 letno pot mašništva. Ob tem je poudaril, da je Jani, tako ga kličejo med duhovniki, ljudski župnik. Prav zato ga imajo župljani Apač, kjer vodi župnijo že 17 let, radi. Da ga imajo zares radi, rekli bi, da ga spoštujejo, so dokazali tudi z množičnim obiskom udeležencev slovesnosti, ki so prišli iz apaške župnije in občine. Ob koncu maše mu je msgr. Franc Režonja podaril mašniško svečo. V znak zahvale so mu Apačani pred oltarjem podarili oljni portret njegove matere, ki ga je ustvarila umetnica Tmara Vogrin iz Gornje Radgone. Bogoslužje so s svojim petjem popestrili pevci Cerkvenega pevskega zbora Kobilje, Otroški zbor, Skupina Vijolice in MPZ Gregor Zafošnik iz Apač. Po maši se je jubilant vsem, ki so se udeležili sv. maše in mu čestitali, ter izročili darila, zahvalil, vse navzoče pa povabil v šotor na druženje, ki so ga pripravili njegovi domači, družine Ferencek. Posebno se je zahvalil svojim domačim, ki so pri organizaciji imeli veliko dela in tudi izdatkov. Zahvalil se je tudi svojemu pridigarju, ali kot je dejal botru, msgr. Francu Režonji in domačemu župniku Alojzu Ratniku, ki sta obogatila bogoslužje. Ob odhodu iz cerkve do prizorišča pogostitve pod šotorom, ga je čakalo veliko presenečenje. Zaslišalo se je igranje Apaškega pihalnega orkestra, ki mu je s svojim nastopom pripravil presenečenje. Kot dejal slavljenec, so njihov nastop organizirali v popolni tajnosti. Tudi njim se je zahvalil za njihov nastop, s katerim so počastili njegov srebrni jubilej mašništva.
Ni treba posebej poudarjati, da je bilo pod šotorom dovolj prostora za vse udeležence maše, ki so bili lepo postreženi z vsemogočimi dobrotami. Kot smo lahko opazili, so na mize prinašali vina na katerih se je bohotila etiketa, ki je nakazovala pridelek iz domačih, Ferencekovih goric. Organizatorji so poskrbeli, da ni bil nobeden lačen ne žejen. Za dobro voljo pa je poskrbel apaški ansambel Toti štirje.
Janez Ferencek se je rodil 1960. leta, v kmečki družini Hermine in Pavla Ferenceka, v kateri se je rodilo troje otrok, na Kobilju. Po končani OŠ na Kobilju se je vpisal na Prvo gimnazijo v Mariboru. V času obiska gimnazije je stanoval v Malem semenišču. Po končani gimnaziji, je tri leta obiskoval Teološko fakulteto v Ljubljani, nato tri leta v Mariboru, kjer je bil leta 1987 posvečen za duhovnika. Novo mašo je daroval v rojstni župniji Kobilje 5. julija 1987. leta. Janez Ferencek je tretji duhovnik, ki izhaja iz Kobilja. Pred njim sta novo mašo darovala Kolman Kiselak, ki je deloval v Argentini, in pater Pavel Berden, Jezuit.
O svoji duhovniški poti nam je med drugim povedal: »Kakor vsak mladi duhovnik, tako sem tudi jaz začel s kaplansko službo. Prvo službo kaplana sem nastopil v Markovcih pri Ptuju, kjer sem bil obenem dodeljen za pomoč v Gorišnici. Po dveh letih me je škof dr. Franc Kramberger prosil, če bi šel za kaplana v dvojezično župnijo Lendava. Ni mi bilo lahko, saj nisem obvladal madžarščine. Vseeno sem tam ostal tri leta. Eno leto sem bil kaplan v Rogaški Slatini, dve pa v Šmarju pri Jelšah. Od tu sem leta 1995 prišel za župnika v Apače, kjer sem še danes.«