Poletje je čas, ko dozorevajo plodovi narave. Včasih se zgodi, da kdo pridela kaj izrednega. Nekaj takega se je zgodilo tudi Ivanki Pelcl iz Boračeve. K njim nas je popeljal telefonski klic, kateremu smo se takoj odzvali, kajti sporočilo je bilo zanimivo. Kakor vsako podeželsko gospodinjstvo, tako imajo tudi Pelclovi lepo urejen vrt, kjer pridelujejo vrtnice. Na njem raste tudi paradižnik, ki je letos posebej dobro obrodil. Na njem je 72 letna gospodinja Ivanka pridelal nekaj velikih paradižnikov. Med njim je bilo več takih, ki so tehtali blizu kilograma. Pri najdebelejših pa je tehtnica pokazala nekaj več kot 1,50 kg.
Zanimalo nas je, od kdaj pri jih gojijo paradižnik. »Natančno se spominjam, da je prvi paradižnik na našem vrtu leta 1957 sadila moja mama Elizabeta Rožman. Prej ga v naših krajih nismo poznali. Spomnim se, da plodov nismo radi uživali. Okus se nam je zdel ogaben. Danes si težko predstavljam, da v poletnih mesecih ne bi imeli paradižnikove solate. Ker ga imamo vsi radi, ga tudi sadimo. Večina sadik, tudi tega, ki je obrodil tako debele plodove, vzgojim sama, iz semen, ki jih naberem ob najlepših in zrelih paradižnikih.«
Naj omenimo, da imajo Pelclovi, gospodarijo »starejši in tamladi«, 6 ha zemlje in še redijo 7 glav govedi in nekaj prašičev za svoje potrebe. Toda, ko smo se pripeljali na dvorišče, ni zaznati, da bi bila v hlevu živina. Asfaltirano dvorišče, del je tudi makadamski, ne daje videza, da bi na tej kmetiji še kmetovali. Ker opravljajo strojne usluge za kmetijstvo je pri hiši veliko vsemogočih in zmogljivih kmetijskih strojev, s katerimi opravljata sin Srečko in njegova žena Sabina. Pri hiši se vidi, da je dedek Anton Pelcl po poklicu mizar, saj je videti veliko njegovega mizarskega dela. Dolga leta je bil kot mizarski delovodja zaposlen v Radenski, kjer je zaposlen tudi sin Srečko.