Dan odprtih kleti je sedaj že tradicionalna prireditev podjetja Radgonske gorice d. d., ki so jo letos organizirali že šestič. In letošnja celodnevna prireditev, ki je potekala zadnjo nedeljo v juniju, in ki je bila namenjena vsem starostnim skupinam, je bila še dodatno slovesna, saj je sodila v okvir obeleževanja visokega jubileja – 160. letnice družbe Radgonske gorice in s tem Zlate radgonske penine. Tokrat so organizatorji glasbeno-zabavnemu programu dodali še športno-rekreativni pridih - kolesarjenje skozi vinograde Radgonskih goric. Vrhunec dogodka, v okviru katerega so v potokih tekle penine in vina iz Radgonskih goric, pa je enako kot vsako leto doslej predstavljal dvig penin iz reke Mure. Na svoj račun so najprej prišli najmlajši, katerim so uprizorili otroško predstavo Mineštralala, lahko pa so uživali tudi v zabavi na igralih. Že takrat so se odprla tudi vrata vseh kleti podjetja Radgonske gorice d. d., ki so obiskovalce vabile na brezplačni vodeni ogled s pokušino nagrajenih vin in penin. Ob tej priložnosti je prvič bila odprta tudi Kodeličeva (proizvodna) klet, kjer je bilo moč videti pridelavo vin in penin blagovne znamke Radgonske gorice. Turistični vlakec je ves dan brezplačno vozil obiskovalce po Gornji Radgoni in okolici ter navdušil male in velike obiskovalce dneva odprtih kleti.
Znova se je vrhunec prireditve pripetil točno opoldne na "Mostu prijateljstva" – mostu, ki povezuje Slovenijo s sosednjo Avstrijo. Tam so namreč z dna Mure dvignili 110 steklenic Zlate radgonske penine, ki so leto dni zorele na dnu reke. Spust novih sto je bil letos zaradi visokega vodostaja deroče reke prestavljen na dan, ko bosta vodostaj in pretok normalizirana. Na dnu Mure ostale vse leto do prihodnjega Dneva odprtih kleti. S penino, ki je leto dni zorela pod Murinimi valovi, sta ob slovenski vinski kraljici Martini Baškovič, prva nazdravila Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona in Borut Cvetkovič, direktor podjetja Radgonske gorice. Slednji je ob tem povedal: “Dan odprtih kleti prirejamo že šesto leto zapored, vedno večje število obiskovalcev pa potrjuje poznavanje in zanimanje za vrhunska vina in penine iz naše kleti. V letošnjem letu Zlata radgonska penina praznuje 160 let, zato smo se odločili, da z vsemi obiskovalci nazdravimo s penino, ki smo jo dvignili z dna Mure.”
Preostale steklenice bodo dobile vsaka svoj certifikat, številko in podpis enologinje Klavdije Topolovec Špur. Pakirane v darilni lesen zaboj in s prodom, ki so ga prinesle na površje, bodo na voljo za odkup po ceni 100€ na steklenico. Dvigu penin je sledil športno-rekreativni del dogodka; zumba ogrevanje za vse generacije in letošnja novost, rekreativno kolesarjenje skozi vinograde Radgonskih goric. Trasa je vodila iz Radgone, preko Polic, Zbigovcev, Orehovcev, Janževega Vrha in Črešnjevcev, mimo brstečih nasadov najboljše osnove za vrhunske penine in vina, torej mimo vinogradov družbe Radgonske gorice. V popoldanskih urah so najmlajši ustvarjali v otroški likovni delavnici pod mentorstvom Umetnostne galerije Maribor, za glasbene in plesne užitke, pa je na odru poskrbela skupina Mladih 5. Po razrezu torte in glasbenem voščilu Radgonskim goricam, je dodobra ogrete obiskovalce na odru pozdravila skupina D«Kwaschen Retashy s pevcem Činčem na čelu. Dan odprtih kleti se je zaključil z željo, da bi bila prva slovenska penina, Zlata radgonska penina, še dolgo spremljevalka najlepših trenutkov.
160 let Radgonskih goric in Zlate radgonske penine
Podjetje Radgonske gorice d.d. v letošnjem letu praznuje častitljivo 160. obletnico pridelave prve slovenske penine, Zlate radgonske penine. Oče Zlate radgonske penine je Radgončan po imenu Kleinošek, ki je leta 1852 poslal na trg prve penine po klasični metodi z sekundarnim vrenjem v steklenici. O tem so pisale »Bleweisove novice«, eden pomembnejših takratnih slovenskih časopisov. Zlata radgonska penina je najstarejša slovenska penina, ki jo v Radgonskih goricah že 160 let pridelujejo po t. i. tradicionalni ali klasični metodi z vrenjem v steklenicah. Prvotni fermentaciji vina sledi ustekleničenje ob dodatku kvasovk, ki inducirajo sekundarno fermentacijo, s katero se oblikujejo za peneče vino tako nepogrešljivi mehurčki. Zlata radgonska penina odleži na kvasovkah najmanj 24 mesecev, za najžlahtnejše trenutke pa pridelujejo še posebne letnike penin, ki so na kvasovkah zorele tudi do 10 let! Zlata radgonska penina sodi med penine blanc de blancs, kar pomeni, da je pridelana iz čistega Chardonnaya. Vse Zlate penine so letniške penine, izbirate pa lahko med zelo suho, suho, polsuho in rose (suho, pridelano iz čistega modrega pinota) Zlato radgonsko penino.
Na Slovenskem festivalu vin 2011, Zlata radgonska penina slavila kar trikrat. Tretje mesto je v hudi konkurenci pripadlo Zlati radgonski penini- rose, letnik 2007, mesto višje se je uvrstila leto starejša Zlata radgonska penina- zelo suho, nesporna zmagovalka pa je postala Zlata radgonska penina - suho, tudi ta letnik 2006. Sicer pa je vsako leto tako doma, kot v svetu deležna mnogih nagrad in priznanj...