Kakšnih 40 poslušalcev, tako poklicnih voznikov, kot vseh drugih se je v Gasilskem domu Gornja Radgona udeležilo zanimivega in aktualno predavanja povezanega s prometno zakonodajo. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Gornja Radgona je namreč, v sodelovanju z Združenjem šoferjev in avtomehanikov Gornja Radgona, Policijsko upravo Murska Sobota in Avtošolo oz. Šolo vožnje „Obvezna smer“, pripravil predavanje na temo: „Nova cestno prometna zakonodaja v luči uporabnika“. Solidna udeležba poslušalcev niti ne preseneča, saj je po uveljavitvi nove zakonodaje, 1. julija lani, samo v Pomurju brez vozniškega dovoljenja ostalo nad 1000 voznikov, ob tem je bilo zaseženih nad 100 vozil. In tukaj so lahko, med drugim slišali kako se izogniti prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ter kako ga ponovno pridobiti.
Po uvodnem pozdravu predsednika radgonskega združenja šoferjev in mehanikov Vlada Kovačiča, sta svoje predvsem povedala policijski inšpektor, mag. Srečko Šteiner in inštruktorji vožnje Marjan Jurinec. Slednji je predvsem spregovoril o tem kako po novi zakonodaji opravljamo vozniške izpite za različne kategorije, vse skupaj pa je bolj zapleteno kot si lahko mislimo, saj je po veljavni zakonodaji več kategorij kot je to bilo prej ko so obstajale samo kategorije: A, B, C, D, E. Seveda je vse skupaj še vedno težje za tiste, ki vozniški izpit opravljajo prvič, kot za voznike, ki so ostali brez izpita in ga morajo opravljati ponovno. Jurinec je spregovoril tudi o tem, kako pravilno prevoziti krožno križišče, saj naj bi to povzročalo težave praktično vsakemu drugemu vozniku, zlasti tistim starejšim. Med drugim je dejal, da se levi smerniki v rondoju nikoli ne uporabljajo, desni pa le ob zapuščanju krožišča. Še hujšo težavo voznikom povzročajo dvopasovna krožna križišča, in tukaj je Jurinec dejal, da ni nobena sramota, če narediš kakšen krog več po notranjem pasu, kot da povzročiš nesrečo. In kot je dejal inšpektor Šteiner je pri prekršku v krožišču kazen kar 300 evrov in tri kazenske točke. Mag. Šteiner iznesel tudi primer dvopasovnega krožišča ob Lendavski in Industrijski ulici v Murski Soboti, kjer so z bližnjega nadvoza posneli video film, ki uprizarja pravi kaos...
Sicer pa, varnost cestnega je vprašanje, staro skoraj toliko, kot cestni promet. Ko so se vozila namenjena prevozu tovora in ljudi pričela gibati s hitrostjo, ki je presegla hitrost hoje pešca, je promet zahteval prve žrtve. To so najprej bili pešci, potem pa tudi potniki v vozilih. In tedaj je morala država učinkovito ukrepati, da bi tudi na tem področju zaščitila svoje državljane. Tako so nastala prva prometna pravila. Od tedaj so nova in nova spoznanja vedenja in znanje na področju cestnega prometa in omogočila kompleksnejši pristop k obravnavanju in zagotavljanju varnosti cestnega prometa. Leta 1874 je cesar Franc Jožef razglasil deželni zakon, s katerim je uveljavil policijski red na javnih cestah v Vojvodini Krajnski. Ta prometna pravila so bila eden prvih znanilcev reda na slovenskih cestah in so urejala predvsem vožnjo konjskih vpreg. 22 let kasneje je cesar razglasil še zakon o vožnji s kolesi po javnih cestah v Vojvodini Krajnski. Prvi avtomobil je bil v Ljubljano pripeljan v letu 1898. Že leta 1926 pa so se prometna pravila in prometni znaki poenotili z evropskimi.
Varnost v cestnem prometu zadeva vse državljane, saj lahko vsi prispevajo k večji varnosti cestnega prometa. Čeprav so bili do zdaj sprejeti ukrepi učinkoviti, število smrtnih žrtev na cestah v Evropski uniji ostaja zelo visoko. „Na leto se zgodi 1,3 milijona prometnih nesreč, v katerih umre 43.000 ljudi, poškodovanih pa jih je 1,7 milijona. Glavni vzrok za smrtnost je vedenje uporabnikov cest: hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, utrujenost, neuporaba varnostnih pasov in zaščitnih čelad itd. V evropskem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu je opredeljenih nekaj glavnih področij dejavnosti: spodbujanje uporabnikov cest k bolj odgovornemu vedenju (večje upoštevanje obstoječih pravil hkrati s strožjimi kaznimi, da bi omejili nevarno vedenje), podpiranje tehničnega napredka, da bi povečali varnost vozil, in izboljšanje cestne infrastrukture z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Med načrtovanimi pobudami so tudi zbiranje in analiza podatkov o fizičnih poškodbah zaradi prometnih nesreč in raziskave o najboljših rešitvah. Za uspeh je pomembno, da si odgovornost delijo vsi: države članice, regionalni in lokalni organi, industrija, prevozniki in zasebni uporabniki. Akcijski program predlaga njihovo splošno zavezanost Evropski listini o varnosti v cestnem prometu“, je dejal mag. Srečko Šteiner, ki je dodal, da je v Pomurju v obdobju 2000 – 2011 na cestah umrlo 199 udeležencev v prometnih nesrečah.
Policijski inšpektor je predstavil tudi Zakon o varnosti cestnega prometa, ki je po 1.7.2011 razdeljen v štiri zakone, in sicer: Zakon o pravilih cestnega prometa; Zakon o vozilih; Zakon o cestah in Zakon o voznikih. Ob tem je potrebno omeniti še zakon o prekrških, ki se je spremenil in so spremembe pričele veljati 13.3.2011 ter se nanašajo na spremembe prometne zakonodaje. Tako je med drugimi novostmi v spremembah zakona o prekrških tudi začasni odvzem vozniškega dovoljenja (VD), katerega namen je takojšnja odstranitev nevarnih voznikov s ceste. „Gre za primere najhujših kršitev pravil o hitrosti vožnje, vožnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog in vožnje v nasprotni smeri od dovoljene na avtocesti, hitri cesti VD odvzame policija ob ugotovitvi prekrška, o dokončnem začasnem odvzemu VD pa odloča sodišče. Dosedanja ureditev v ZVCP je omogočala začasen odvzem VD v primerih storitve prekrška, pri katerem je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se storilcu po zakonu izreče prenehanje veljavnosti VD le do 24 ur, nato pa je bilo potrebno začasno odvzeto VD vrniti. Po noveli zakona se bo tako VD odvzelo do pravnomočnega zaključka postopka o prekršku, vendar najdlje za toliko časa, kot ga določa zakon za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja. Na predlog obdolženca se bo lahko začasno odvzeto VD vrnilo pred zaključkom postopka, če bo sodišču predložil potrdilo o opravljenem kontrolnem pregledu, to pa je zdravniško spričevalo po Zakonu o voznikih in bo sodišče na podlagi predloženega zdravniškega spričevala, narave in pomena očitane kršitve, osebnosti obdolženca in drugih okoliščinah ocenilo, da začasni odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa“, je med drugim dejal mag. Šteiner, ki je omenil tudi strožje sankcioniranje povratnikov na področju kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa, ko gre za hujše prekrške, kjer je možno vozniku izreči prepoved vožnje motornega vozila od treh mesecev do 24 mesecev...
Kakorkoli že, škoda je samo, da se zanimivega in aktualnega predavanja, kjer so obiskovalci lahko vprašali vse kar jih zanima, ni udeležilo še več poslušalcev, saj bi se nedvomno marsikaj naučili.