Okoli 60 članic in članov Slovenskega protestantskega društva (SPD) Primož Trubar, predvsem iz Ljubljane in okolice ter tudi iz Pomurja, pod vodstvom predsednika društva Viktorja Žaklja, so minuli vikenda izkoristili za potepanje in spoznavanje kulturno – zgodovinskih znamenitosti Gornje Radgone in okolice. Vsekakor so med potepanjem videli in občudovali tudi druge lepote radgonskega območja, ter se prepričali, da je tudi na tem koščku slovenskega ozemlja veliko turističnih zanimivosti, le odkriti jih je potrebno. Za članice in člane SPD Primož Trubar, ki so bili navdušeni nad videnim in doživetim, sta enkraten program potepanja po radgonskem območju pripravila ugledna Radgončana, Milko Kranjc in Violeta Deutsch Mesarič.
Predvsem so vsi prisotni slišali, da se davnega leta 1182 pojavlja prva pisna omemba kraja Radgona, cerkve Sv. Ruperta in gradu v listini kneza Otokarja. Leta 1211 se že omenja grad nad Gornjo Radgono v povezavi z neznanim slovenskim plemičem Ratigojem in se omenja Ratigoypurch; leta 1265 je kralj Otokar izdal urbarij Gornjeradgonskega gospodstva, kjer se omenja 40 podložnih vasi s 355 kmetijami; leta 1299 je izdana listina s pečatom -kolo-, ki omenja Radgono kot mesto; leta 1308 je izdan privilegij za sestavo mestnega sveta in postavitve sodnika; leta 1320 je izdan privilegij za prosto trgovino na področju Avstrije Štajerske, Kranjske in Koroške; v 15.stoletju ima mesto Radgona cca. 2000 prebivalcev, mestna uprava pa šteje 23 oseb; mesto postane sejemsko mesto (stalni mesečni sejmi, 24. september Rupertov sejem, 13.okt. Kolomanov sejem, 26. sept. Štefanov sejem; Leta 1445 je mesto dalo na razpolago za boj proti Madžarom 24 oklepnikov, 24 pešcev in 4 vozove; leta 1454 je v avguštinskem samostanu že deloval mestni špital; Leta 1476 je izdano dovoljenje za pečatenje z rdečim voskom v mestni upravi; leta 1480 leta je mesto in grad napadel ogrski kralj Matija Korvin, ga začasno zavzel do leta 1490; leta 1496 so iz mesta pregnani vsi židje: že leta 1504 je zgrajena cerkve "Marija pomagaj" s slovenskim napisom...
Kakorkoli že, članice in člani SPD Primož Trubar so svoje potepanje, kot se za Radgono spodobi, začeli v kleteh na gornjem grisu, kjer so občudovali mnoge kleti (ter seveda vina in penine), predvsem pa znamenito klet "Pod slapom", kje jih je gostil ugledni enolog, vitez vina in šampanjca Alojz Filipič. Po ogledu spomenikov Rudolfu Maistru, in dr. Antonu Trstenjaku ter obeležja „Nikoli več“, v spomin na "desetdnevno vojno", je v radgonskem muzeju "Stari Špital" za udeležence ekskurzije, skupaj s podžupanom Dušanom Zagorcem, radgonski župan Anton Kampuš pripravil posebni sprejem. Posebej prijeten in zanimiv je bil tudi ogled negovskega gradu (v obnavljanju) ter "zeliščnega parka Andreja Coklina". Prav znani zeliščar Coklin je za goste pripravil tudi pokušino izdelkov iz lastne "domače zeliščarne" v Črešnjevcih. V istem kraju so si popotniki ogledali tudi domačijo Petra Danjka. Po popoldanskem ogledu lokacije ob meji v Gornji Radgoni, kjer je nekoč stala in delovala protestantska šola, je sledil odhod proti avstrijski Radgoni (Bad Radkersburgu), kjer so si najprej ogledali Glavni trg Radkersburga, kjer so bile leta 1600 zažgane protestantske knjige. Tam jih je pričakala tudi kustosinja muzeja Radkersburg, ki je predstavila zgodovino mesta s krajšim ogledom, ki se je zaključil ob evangeličanski cerkvi, ki je bila zajeta v vzajemni projekt "Po poteh protestantizma". Vsi so se ustavili tudi v Slovenskem kulturnem domu "Pavlova hiša" (Das Pavelhaus) v Laafeldu, v večernem času pa so se članice in člani SPD Primož Trubar, preselili v Prekmurje, kjer so jih počakali v prijetni družinski kmečki gostilni z izvrstnimi kulinaričnimi dobrotami, domačim vinom in domačim naravnim jabolčnim sokom, pozneje je sledil še ogled spomenika Štefanu Kuzmiču in še marikaj zanimivega in prijetnega...
Sicer pa, v zasnovi laičnega Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, ustanovljenega leta 1994, samozavestno trdijo: Nastalo je iz spoznanj o pomenu protestantov za oblikovanje, obstoj in obstanek slovenskega naroda. Primož Trubar, dandanašnji razglašen za Slovenca tisočletja, je zapisal besede »stati inu obstati«. Zapisal jih je v svoji knjigi Catechismus iz leta 1550 – v prvi slovenski knjigi. Z besedami »stati inu obstati« je v pridigi o veri poudaril pomen človekove duhovne pokončnosti in neomajnosti, veljajo pa, kot da bi si jih bil izbral za življenjsko geslo, pravzaprav za vse njegovo delovanje in navsezadnje tudi za zgodovinsko zorenje slovenske kulturne in narodne samobitnosti. SPD Primož Trubar se zaveda, da so slovenski protestanti, med katerimi je Trubarju pripadalo mesto duhovnega vodje ter najbolj dejavnega pisca in organizatorja, v drugi polovici 16. stoletja izoblikovali slovenski knjižni jezik, razvili zanj posebno latinično pisavo, imenovano bohoričica, natisnili več kot 50 knjig v slovenščini, opozarjali vladajočo plast na njene obveznosti pri širjenju uporabe knjižne slovenščine, vnašali poleg novih verskih naukov tudi nove nazore o svetu, človeku, etiki, družbi in gospodarstvu, poglabljali vlogo glasbe in likovne umetnosti, ustanavljali osnovne šole in vzpostavili srednjo šolo z veljavo gimnazije, ustanovili prvo javno knjižnico na Slovenskem, organizirali »Cerkev Božjo tiga slovenskiga jezika«, razvili predstavo o jezikovni in etnogenetski skupnosti in samosvojosti ljudstva, ki je tedaj živelo v različnih fevdalnih enotah. Trubar je že v svoji prvi knjigi nagovoril svoje rojake z imenom Slovenci in to ime uveljavil za vsa nadaljnja stoletja...