Na posebni slovesnosti ob 15. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo (ZRN), ki je zadnji februarski konec minulega tedna potekal v nemškem veleposlaništvu v Ljubljani, je veleposlanik ZRN v Sloveniji Joachim Goetz poslancu DZ Feriju Horvatu (SD) podelil visoko nemško odlikovanje Veliki red zaslug ZRN. V obrazložitvi je zapisano, da je Horvat, ki je bil dolgoletni predsednik nemško-slovenske skupine prijateljstva v državnem zboru, „že kot minister za zunanjo trgovino v takratni Jugoslaviji aktivno podpiral združitev Nemčij ter, da je v procesu slovenske osamosvojitve kot predsednik gospodarske zbornice pripisoval posebno vrednost gospodarskim odnosom med državama, in da je kot poslanec na razne načine prispeval k izboljšanju možnosti za gospodarsko sodelovanje z Nemčijo, s poudarkom na vključevanju novih zveznih dežel“. Na isti slovesnosti je veleposlanik Goetz izrazil zadovoljstvo, da so bili prisotni zunanji minister Rupel ter nekdanja predsednik države in zunanji minister Kučan in Vajgel, s katerimi „nas od prvih ur bilateralnih odnosov veže tesno sodelovanje“. Na slovesnosti, katere se je poleg visokih slovenskih gostov udeležilo tudi veliko gostov iz ZRN, je veleposlanik Goetz, med drugim dejal, da se tukaj v Ljubljani „počutim kot v Indiji Koromandiji z odlično opremljenim uradnim poslopjem in rezidenco, visoko usposobljenimi in motiviranimi sodelavkami in sodelavci ter stanjem bilateralnih odnosov, ki ne pušča nobenih odprtih želja, ozračjem zaupanja, odprtosti ter občutka, da smo dobrodošli. Odlično stanje odnosov, ki pa jih je treba tudi negovati, za kar se bom s svojimi sodelavci odločno zavzemal“. Pravzaprav je bila 15. obletnica vzpostavitve diplomatskih odnosov med obema državama 15. januarja tega leta. „Vendar pa je bil to za Slovenijo prav poseben dan, namreč dan uradne uvedbe evra in tudi 15. obletnica priznanja Slovenije s strani Evropske skupnosti. Ta dan torej zaznamuje tudi zgodbo o uspehu Slovenijo v teh 15 letih in zato bi želel na tem mestu na kratko osvetliti nekaj pomembnih vidikov iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti: Iz Berlina sem naročil dokumentacijo o razvoju pred 15. leti in jo temeljito preštudiral. S podpisom protokola o vzpostavitvi diplomatskih odnosov dne 15. januarja 1992 v Vili Podrožnik s strani zunanjega ministra Rupla in veleposlanika Klaiberja, istočasnim zaprtjem generalnega konzulata, ki je obstajal od 6. novembra 1991, ter odprtjem veleposlaništva in izročitvijo poverilnega pisma s strani veleposlanika dr. Seiberta, se je za Slovenijo končalo obdobje negotovosti, kot je to opisal zunanji minister Rupel v svojem takratnem nagovoru. S tem je istočasno izrazil željo, da bi se z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov odprla pot za proces integracije in sodelovanja, pri čemer bi imelo prednost približevanje Evropski skupnosti, sprva v obliki pridružitve z dolgoročnim ciljem polnopravnega članstva, pri čemer je Slovenija računala na nemško partnerstvo in podporo“, je dejal Goetz ter nadaljeval: „Kdo bi si takrat mislil, da bo Slovenija ob 15. obletnici tega dneva ne samo že dlje časa (od leta 2004) polnopravni partner v Evropski uniji, temveč tudi prva izmed novih držav članic, ki je postala članica evro območja (območja, ki takrat v tej obliki sploh še ni bilo zasnovano). Istočasno je Slovenija ob 15. obletnici diplomatskih odnosov skupaj z ZRN in Portugalsko članica prvega trojnega predsedovanja EU in pri tem zopet prva izmed novih držav članic, ki je prevzela to funkcijo. Dovolite, da se ob tem navežem na besede gospoda zunanjega ministra izpred 15. let in že sedaj zagotovim, da bo Slovenija tudi ob prevzemu predsedovanja v prvi polovici leta 2008 uživala našo podporo, tako pri stvarnem delu kot tudi tehničnih vprašanjih“. Po mnenju nemškega veleposlanika, je Slovenija morda majhna, vendar za njih pomembna dežela, katere „glas šteje za nas v vseh mednarodnih gremijih in ki razpolaga s posebnimi sposobnostmi tudi pri pripravi rešitev in kompromisov. To so sposobnosti, ki nam lahko v obliki sodelovanja koristijo v svetu ali v EU. Tudi posebna zgodovinska in geografska povezanost ter osebni odnosi Slovencev na območju sosednjega zahodnega Balkana so za nas velikega pomena. Visoko raven dobrih in tesnih odnosov na političnem področju dokumentira veliko število obojestranskih obiskov na visoki ravni, nazadnje obisk zvezne kanclerke ob uvedbi evra. Na gospodarskem področju govorijo zase številke trgovinske bilance, seveda tudi porast bilateralne menjave v zadnjih 15. letih. To dokumentira tudi ustanovitev Nemško-slovenske trgovinske zbornice, ki je bila uspešno zaključena v začetku tega leta. Smo največji trgovinski partner Slovenije. Občasna opozorila o slabšem plasiranju ZRN pri tujih investicijah vodijo v napačno smer. V teh statistikah izračunane številke ne upoštevajo velikega obsega reinvesticij doseženega dobička tukaj že dejavnih nemških podjetij. To z reinvesticijami izraženo zaupanje je za gospodarsko klimo in razvoj dežele mnogo bolj pomembno kot pritok nadaljnjega kapitala, ki je poleg tega napačno izračunan, ker majhne investicije niso zajete in so investicije »global players« tudi iz Nemčije prikazane napačno, če ti financirajo investicijo npr. prek svojega avstrijskega ali italijanskega hčerinskega podjetja. Na osnovi mojih številnih pogovorov na področju gospodarstva mi je znan tudi precejšen interes nemških podjetij za investicije v Sloveniji, npr. na področjih proizvodnje energije/elektrarne, skladiščenje nafte in plina v rezervoarjih ter pridobivanje in predelava jekla“. Ko je govoril o priznanju Feriju Horvatu pa je Goetz dejal: „V celoti, če smem ponoviti lahko po 15. letih sodelovanja ugotovimo odlično raven bilateralnih odnosov na vseh področjih. Pri tem ima velik delež osebno zavzemanje mnogih posameznih sodržavljanov na slovenski in nemški strani, predvsem pa tudi delovanje osebnosti iz politično-parlamentarnega področja, kot npr. dolgoletnega predsednika Nemško-slovenske skupine prijateljstva pri DZ RS, gospoda poslanca Franca Ferija Horvata. Vzdrževal je in vzdržuje številne stike z Nemčijo in je že kot minister za zunanjo trgovino v takratni Jugoslaviji podpiral ponovno združitev Nemčije. V procesu slovenske osamosvojitev je kot predsednik Gospodarske zbornice pripisoval posebno vrednost gospodarskim odnosom med obema državama, predvsem krepitvi stikov med Gospodarsko zbornico in Nemško industrijsko in trgovinsko zbornico (DIHT). Kot poslanec je v najrazličnejših funkcijah na raznovrstne načine prispeval k izboljševanju pogojev za gospodarske sodelovanje z Nemčijo s poudarkom na vključevanju novih zveznih dežel. Kot predsednik Nemško-slovenske skupine prijateljstva si je pridobil zasluge za ohranjanje in poglabljanje zelo dobrih prijateljih odnosov med obema državama ter predvsem za krepitev sodelovanja in povezanosti obeh parlamentov.. Pri tem so mu bile v veliko pomoč njegove dolgoletne in številne izkušnje na področju gospodarstva in politike, njegovo dobro znanje nemškega jezika ter dobro poznavanje gospodarskih in političnih razmer kakor tudi njegova želja po iskanju učinkovitih in čim bolj široko sprejemljivih rešitev. Često je potoval in še vedno potuje v Nemčijo in vedno znova se je izkazal kot zelo angažiran partner. Kot priznanje za te zasluge vam je gospod zvezni predsednik podelil odlikovanje Veliki red zaslug ZRN in me pooblastil, da Vam izročim to odlikovanje. To nalogo bom izpolnil z velikim veseljem“.