POKOJNINSKA REFORMA JE NUJA ZA SEDANJE IN BODOČE GENERACIJE
- 30.05.2011
Potem ko je pred nedavnim na odmevnem „poslanskem večeru“ gostili ministra za delo, družino in socialne zadeve, dr. Ivana Svetlika, ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejana Židana, je poslanec DZ Anton Kampuš (SD), pripravil nov poslanski ...
Predsednica ZDUS, dr. Mateja Kožuh Novak gostja na poslanskem večeru Antona Kampuša
Potem ko je pred nedavnim na odmevnem „poslanskem večeru“ gostili ministra za delo, družino in socialne zadeve, dr. Ivana Svetlika, ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejana Židana, je poslanec DZ Anton Kampuš (SD), pripravil nov poslanski večer. Tokrat je Kampuš, v veliki dvorani Gasilskega doma Gornja Radgona, gostil ugledno gostjo, dr. Matejo Kožuh Novak, predsednico Zveze društev upokojencev Slovenije, dr. Andrej Horvat, državni sekretar v kabinetu Predsednika Vlade RS Boruta Pahorja pa je zaradi zadržanosti prihod odpovedal. Glavna tema tokratnega pogovora, na katerem ni bilo preveč obiskovalcev je bila Pokojninska in druge reforme, ob tem je Kampuš, namesto Horvata, predstavil potek izvedbe in rezultati „Pomurskega zakona“.
Dr. Mateja Kožuh Novak je nekoč bila zdravnica. Potem se je z vsem žarom in energijo posvetila politiki. Če se ji je zdelo, da mora kaj doseči, ji ni bilo žal ne časa ne energije. Tako goreče je zagovarjala svoja prepričanja, da je tudi v njeni stranki, današnjih socialnih demokratih, vsi niso razumeli. „Danes že vem, takrat pa nisem, da je potrebno narediti en korak nazaj, če hočeš potem narediti dva naprej“, je sedaj njeno prepričanje. Danes je dr. Mateja Kožuh Novak predsednica ZDUS. Prepričana je, da o tej generaciji in o njenih težavah kot družba ne razmišljamo dovolj. Jezi jo, ker tudi o višini pokojnin govorimo površno. Pokojnine niso stran vržen denar. Če so spodobne, potem upokojenci s svojo kupno močjo vplivajo tudi na ustvarjanje novih delovnih mest.
Najbolj nevarno se ji zdi vsiljevanje medgeneracijske nestrpnosti. Neoliberalnim politikom se zdi to zelo priročno. Nekatere javnomnenjske ankete, ki kažejo, da domala tretjina mladih verjame, da so stari breme družbe, kažejo na to, da so uspešni. Dr. Kožuh Novakova pa verjame, da je to zlagana debata. Nespodobno je, da ima desetina prebivalcev v rokah 90 odstotkov vsega bogastva. Takšno razslojevanje ne prinaša prihodnosti. Rešitev? Mladim je treba zagotoviti delo. In to ne šele po njihovem 30-tem letu. Tako te generacije ne bodo mogle poskrbeti ne za našo, ne za svojo starost. In starejšim? Starejši pa si zaslužijo dostojno starost. Takšno, da bodo lahko po povprečno 33-tih letih dela dostojno živeli in si plačevali tudi domove z a upokojence, ko bo to potrebno. Danes je žal drugače. Ne le, da nimajo za domove, mnogi morajo celo pozno v starosti pomagati preživljati svoje že davno odrasle otroke. Je to normalno? Dr. Kožuhova verjame, da ne!
Zanj ne nevzdržno tudi to, da bi na bližnjem referendumu glasovali proti pokojninski reformi, ker da je ta nujna za sedanje in prihodnje generacije. Enakega mnenja je bil tudi vodja poslanskega večera Anton Kampuš, ki je še sam predstavil argumente za podporo pokojninski reformi. Oba sta dejala, da jima ni cilj kogarkoli prepričevati kako naj glasuje, želja jima je bila le predstaviti argumente in dejstva, ki so jasna in govorijo, da je pokojninska reforma nujna za vse, saj v pokojninski blagajni letno manjkata skorajda dve milijardi evrov, z reformo pa bi se sistem dolgoročno ustalil. „Če nočemo, da se vse prelije v dolg, ki ga bodo plačevali naši otroci, bo potrebnih nekaj sprememb“, je med drugim poudaril Kampuš, ki je nadaljeval: „Ne vem zakaj sindikati ne želijo pogledati čez mejo in se pogovoriti s kolegi iz sosednjih in drugih evropskih držav, kjer je pokojninska zakonodaja že sedaj bistveno bolj radikalna kot je predvidena pri nas. Zakaj nočejo razumeti, da reforme ničesar ne spreminjajo čez noč, temveč postopno do leta 2025, ko se vsako leto za štiri mesece podaljšuje delovna doba“.
Po Kampuševem prepričanju, stabilnosti pokojninske blagajne ne bo če ne bo reforme. „Zato moramo vsi prevzeti svoj del odgovornosti za reformo“, je dodal Kampuš“, dr. Mateja Kožuh Novak pa je izpostavila predvsem dejstvo, da že deset let pada razmerje med plačami in pokojninami. „Zdaj pa je tik pred upokojitvami baby boom generacija, ki je vedno bolj zdrava, zato denarja za njihove pokojnine ne bo dovolj. Zato nas čakajo nujne spremembe“, poudarila Kožuh Novakova, ki je tudi okrcala predsednika vlade Pahorja, da je vlada izgubila celo leto v pričakovanju referenduma, ki bi ga lahko namenila za pogajanja s sindikati. Ob tem ga je pozvala, naj ne glede na izid referenduma o pokojninski reformi že sedaj razmišlja kako naprej v pogovoru s sindikati. Dodala je tudi, da je pred vlado še več nujno potrebnih reform. Pokojninska reforma resda terja žrtve, a so te vsekakor manjše, kot če bi izbrali kakšno izmed dveh bolj radikalnih možnosti za zagotovitev dovolj finančnih sredstev v pokojninski blagajni. Ostali dve sta namreč predvidevali ali znižanje sedanjih pokojnin ali povišanje prispevnih stopenj za pokojninsko zavarovanje.
„Največja tragedija pri nas je, da se je ljudstvo znašlo na dveh bregovih, upokojenci na eni, delavci na drugi strani. Tukaj pa si ne moremo pomagati, saj je podaljšanje pokojninske dobe logična ob dejstvu, da se življenjska doba podaljšuje. Ljudje niso utrujeno od dela, temveč od odnosa v podjetjih oz. obnašanja novodobnih kapitalistov, ki nikakor nočejo dojeti, da je brez dobrega in s tem zadovoljnega delavca tudi njegov kapital ogrožen. Bili so pri koritu in pobrali državno premoženje, sedaj pa se izživljajo nad malim človekom, nad delavcem. Zato, dokler delodajalci ne bodo dojeli, da je potrebno spoštovati delavce in jih pošteno nagrajevati, tako dolgo ne bomo šli iz krize in težva. Za nas upokojence je najbolj pomembno, da pokojnine nehajo vsaj padati. Ob tem je nujno, da bo pokojninska blagajna stabilna za sedanje in prihodnje generacije“, razpredala Kožuh Novakova, ki je ponovila, da je sprejetje reforma „manjša žrtev kot da se sesuje celoten pokojninski sistem.
Cilj reforme je sicer, da se dvigne povprečna starost za upokojence s sedanjih 59 na 62 let, kar pa bi dosegli postopno do leta 2021. Obenem naj bi se ustavilo padanje višine pokojnin, sedanjim upokojencem naj bi se v prihodnje celo nekoliko povečale. Zato sta Kampuš in Kožuh Novakova presenečena nad nepopustljivostjo sindikalnih vodstev pri pogajanjih, s čem bi prišlo do širšega konsenza v državi, tako da referendum ne bi bilo potreben. Med vprašanji in komentarji prisotnih v dvorani je bilo zato tudi slišati, da bi morala vlada delovati tako populistično, kot delujejo nekateri nasprotniki nove pokojninske reforme...
Dr. Mateja Kožuh Novak je nekoč bila zdravnica. Potem se je z vsem žarom in energijo posvetila politiki. Če se ji je zdelo, da mora kaj doseči, ji ni bilo žal ne časa ne energije. Tako goreče je zagovarjala svoja prepričanja, da je tudi v njeni stranki, današnjih socialnih demokratih, vsi niso razumeli. „Danes že vem, takrat pa nisem, da je potrebno narediti en korak nazaj, če hočeš potem narediti dva naprej“, je sedaj njeno prepričanje. Danes je dr. Mateja Kožuh Novak predsednica ZDUS. Prepričana je, da o tej generaciji in o njenih težavah kot družba ne razmišljamo dovolj. Jezi jo, ker tudi o višini pokojnin govorimo površno. Pokojnine niso stran vržen denar. Če so spodobne, potem upokojenci s svojo kupno močjo vplivajo tudi na ustvarjanje novih delovnih mest.
Najbolj nevarno se ji zdi vsiljevanje medgeneracijske nestrpnosti. Neoliberalnim politikom se zdi to zelo priročno. Nekatere javnomnenjske ankete, ki kažejo, da domala tretjina mladih verjame, da so stari breme družbe, kažejo na to, da so uspešni. Dr. Kožuh Novakova pa verjame, da je to zlagana debata. Nespodobno je, da ima desetina prebivalcev v rokah 90 odstotkov vsega bogastva. Takšno razslojevanje ne prinaša prihodnosti. Rešitev? Mladim je treba zagotoviti delo. In to ne šele po njihovem 30-tem letu. Tako te generacije ne bodo mogle poskrbeti ne za našo, ne za svojo starost. In starejšim? Starejši pa si zaslužijo dostojno starost. Takšno, da bodo lahko po povprečno 33-tih letih dela dostojno živeli in si plačevali tudi domove z a upokojence, ko bo to potrebno. Danes je žal drugače. Ne le, da nimajo za domove, mnogi morajo celo pozno v starosti pomagati preživljati svoje že davno odrasle otroke. Je to normalno? Dr. Kožuhova verjame, da ne!
Zanj ne nevzdržno tudi to, da bi na bližnjem referendumu glasovali proti pokojninski reformi, ker da je ta nujna za sedanje in prihodnje generacije. Enakega mnenja je bil tudi vodja poslanskega večera Anton Kampuš, ki je še sam predstavil argumente za podporo pokojninski reformi. Oba sta dejala, da jima ni cilj kogarkoli prepričevati kako naj glasuje, želja jima je bila le predstaviti argumente in dejstva, ki so jasna in govorijo, da je pokojninska reforma nujna za vse, saj v pokojninski blagajni letno manjkata skorajda dve milijardi evrov, z reformo pa bi se sistem dolgoročno ustalil. „Če nočemo, da se vse prelije v dolg, ki ga bodo plačevali naši otroci, bo potrebnih nekaj sprememb“, je med drugim poudaril Kampuš, ki je nadaljeval: „Ne vem zakaj sindikati ne želijo pogledati čez mejo in se pogovoriti s kolegi iz sosednjih in drugih evropskih držav, kjer je pokojninska zakonodaja že sedaj bistveno bolj radikalna kot je predvidena pri nas. Zakaj nočejo razumeti, da reforme ničesar ne spreminjajo čez noč, temveč postopno do leta 2025, ko se vsako leto za štiri mesece podaljšuje delovna doba“.
Po Kampuševem prepričanju, stabilnosti pokojninske blagajne ne bo če ne bo reforme. „Zato moramo vsi prevzeti svoj del odgovornosti za reformo“, je dodal Kampuš“, dr. Mateja Kožuh Novak pa je izpostavila predvsem dejstvo, da že deset let pada razmerje med plačami in pokojninami. „Zdaj pa je tik pred upokojitvami baby boom generacija, ki je vedno bolj zdrava, zato denarja za njihove pokojnine ne bo dovolj. Zato nas čakajo nujne spremembe“, poudarila Kožuh Novakova, ki je tudi okrcala predsednika vlade Pahorja, da je vlada izgubila celo leto v pričakovanju referenduma, ki bi ga lahko namenila za pogajanja s sindikati. Ob tem ga je pozvala, naj ne glede na izid referenduma o pokojninski reformi že sedaj razmišlja kako naprej v pogovoru s sindikati. Dodala je tudi, da je pred vlado še več nujno potrebnih reform. Pokojninska reforma resda terja žrtve, a so te vsekakor manjše, kot če bi izbrali kakšno izmed dveh bolj radikalnih možnosti za zagotovitev dovolj finančnih sredstev v pokojninski blagajni. Ostali dve sta namreč predvidevali ali znižanje sedanjih pokojnin ali povišanje prispevnih stopenj za pokojninsko zavarovanje.
„Največja tragedija pri nas je, da se je ljudstvo znašlo na dveh bregovih, upokojenci na eni, delavci na drugi strani. Tukaj pa si ne moremo pomagati, saj je podaljšanje pokojninske dobe logična ob dejstvu, da se življenjska doba podaljšuje. Ljudje niso utrujeno od dela, temveč od odnosa v podjetjih oz. obnašanja novodobnih kapitalistov, ki nikakor nočejo dojeti, da je brez dobrega in s tem zadovoljnega delavca tudi njegov kapital ogrožen. Bili so pri koritu in pobrali državno premoženje, sedaj pa se izživljajo nad malim človekom, nad delavcem. Zato, dokler delodajalci ne bodo dojeli, da je potrebno spoštovati delavce in jih pošteno nagrajevati, tako dolgo ne bomo šli iz krize in težva. Za nas upokojence je najbolj pomembno, da pokojnine nehajo vsaj padati. Ob tem je nujno, da bo pokojninska blagajna stabilna za sedanje in prihodnje generacije“, razpredala Kožuh Novakova, ki je ponovila, da je sprejetje reforma „manjša žrtev kot da se sesuje celoten pokojninski sistem.
Cilj reforme je sicer, da se dvigne povprečna starost za upokojence s sedanjih 59 na 62 let, kar pa bi dosegli postopno do leta 2021. Obenem naj bi se ustavilo padanje višine pokojnin, sedanjim upokojencem naj bi se v prihodnje celo nekoliko povečale. Zato sta Kampuš in Kožuh Novakova presenečena nad nepopustljivostjo sindikalnih vodstev pri pogajanjih, s čem bi prišlo do širšega konsenza v državi, tako da referendum ne bi bilo potreben. Med vprašanji in komentarji prisotnih v dvorani je bilo zato tudi slišati, da bi morala vlada delovati tako populistično, kot delujejo nekateri nasprotniki nove pokojninske reforme...
Zadnje novice
