Ker je v Sloveniji, zlasti v Pomurju, potrošnja zdravil nadpovprečno visoka, je Zavodaza zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na skrajnjem severovzhodu države podprl izvajanje razvojne naloge, nekakšnega „izobraževanja“ tistih, ki uporabljajo veliko različnih zdravil. V Pomurju, kjer živi nekaj nad 120.000 ljudi, je namreč nadpovprečno veliko pacientov, ki jemljejo več kot deset zdravil hkrati, ob napačnih kombinacijah pa so učinki pogosto nasprotni od želenih. In prav to sedaj pomagajo odpravljati farmacevti svetovalci, ki hkrati odpravljajo tudi nepotrebno kopičenje zdravil. Vodja skupine petih svetovalcev oz. nadzorna farmacevtka, Alenka Premuš Marušič, mag. farm., spec., je prepričana, da se stanje lahko izboljša, in zato želijo, da ljudje čim bolj spoznajo, kakšne storitve nudi skupina svetovalcev, saj se ljudje ne zavedajo, da jim lahko veliko pomagajo. Mnogi, ki jih zdravniki napotijo na pogovor k svetovalcem pa se celo temu izogibljejo.
Farmacevti svetovalci (specialisti klinične farmacije) imajo enkrat tedensko v popoldanskem času ambulanto v zdravstvenem domu (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer – enkrat tedensko, in Murska Sobota-dvakrat tedensko), enkrat mesečno pa obiščejo tudi domove starejših občanov. Osebni zdravnik k njim napoti bolnika za katerega oceni, da zaradi jemanja večjega števila zdravil potrebuje njihovo svetovanje. „Še posebej so zaradi polifarmakoterapije ranljivi starostniki in tisti z več kroničnimi obolenji. Z bolnikom se klinični farmacevt pogovori o vseh zdravilih, ki jih jemlje in mu svetuje, kako pravilno jemati ta zdravila. Obvezno pregleda, ali so med predpisanimi zdravili klinično pomembne interakcije. O vseh ugotovitvah seznani osebnega zdravnika v obliki izvida, ki se imenuje farmakoterapijski pregled. Naš namen je torej doseči, da bi bolniki prejemali le tista zdravila, ki jih resnično potrebujejo, in ki med seboj ne součinkujejo. Da bi jim prejemali v odmerkih, ki so za njih najbolj primerni, ter da jim predpisana zdravila ne bi povzročala neželene učinke“, nam pove Maja Petre, specialistka klinične farmacije, ki pokriva ZD Gornja Radgona in doma starejših občanov Gornja Radgona in Radenci. Odgovorni zdravnik za to področje pa je Branko Avsec, dr. med. V ambulantah sicer delajo samo farmacevti specialisti klinične farmacije in tisti, ki so že najmanj dve leti specializanti te veje farmacije. V povprečju je deset zdravnikov na kliničnega farmacevta. V začetku je bilo nekaj nezaupanja s strani družinskih zdravnikov, do danes pa se jih je v projekt, v katerem delujejo tudi skupine kakovostnega predpisovanja zdravil, vključilo skupno že preko tri četrtine. Leto in pol trajajoči pilotni projekt naj bi ZZZS v prihodnje širil tudi na druga območja ali zdravstvene domove v državi. Marsikje v tujini so ambulante kliničnih farmacevtov že vrsto let dobro utečene. Projekt, ki sedaj poteka pri nas, ima za vzor sistem na Nizozemskem, kjer imajo te ambulante redno prisotne v zdravstvenih domovih.
Po podatkih ZZZS je v Pomurju, v primerjavi s preostalim slovenskim prostorom, daleč največ bolnikov, ki jemljejo več kot deset zdravil hkrati. Družinski zdravnik v Pomurju ima v povprečju od 20 do 25 pacientov, ki jemljejo nad deset zdravil hkrati skozi daljše obdobje, in skoraj 220 pacientov, ki jemljejo od pet do devet zdravil hkrati. Pacientov, ki jemljejo nad deset zdravil hkrati, ima posamezni družinski zdravnik na Primorskem v povprečju le deset. Ti podatki in pa izkušnje pri dosedanjem delu so jo spodbudili k projektu Farmacevt svetovalec, ki poteka pod okriljem ZZZS. Kot pravi vodja tega projekta, specialistka klinične farmacije Alenka Premuš Marušič iz SB, so na kirurškem oddelku omenjene bolnice dnevno dobivali in še dobivajo v sprejem bolnike z zlomi po padcu. „V pogovoru s temi bolniki sem pogosto slišala, da so vzeli kakšno zdravilo, dobili vrtoglavico in padli. Po pregledu zdravil, ki so jih jemali, sem nato ugotovila, da so se nekatera med njimi podvajala“, opiše prve izkušnje z omenjenim problemom Premuš Marušičeva in nadaljuje: „Pacient gre na primer h kardiologu, nato k ortopedu pa v protibolečinsko ambulanto, k psihiatru - v domovih za starejše, ki sem jih obiskala doslej, je malo kateri pacient, ki ne bi imel vsaj enega ali dveh zdravil s področja psihiatrije itd. Vsak specialist vidi samo svoje področje in priporoča določeno terapijo, izvidi se v kartoteki pri družinskem zdravniku kar nabirajo in ko se na koncu vse to sešteje, je družinski zdravnik pred dilemo, kaj storiti“.
In v takšnih primerih je delo farmacevta svetovalca zelo dobrodošlo, saj ta pregleda vse interakcije med zdravili, morebitno podvajanje, nezdružljivost, se s pacientom pogovori o stranskih učinkih, ob katerem času in na kakšen način jemlje zdravilo in tako dalje. Na podlagi vsega tega predlaga optimalno terapijo za posameznika. Izvid, ki ga napiše, dobi nato v roke družinski zdravnik, ki potem odloči, kako in kaj. Ta je namreč tudi tisti, ki pacienta pošlje z napotnico, na katero napiše, zakaj želi pregled, h kliničnemu farmacevtu. Včasih je to samo prošnja za pomoč pri izbiri analgetika, včasih pregled terapije zaradi polifarmacije. Ni vedno nujen razgovor, lahko pošlje tudi samo dokumentacijo o pacientu.
Premuš Marušičeva pravi, da v Pomurju največ pacientov prejema zdravila za hipertenzijo, zvišan holesterol, diabetes, veliko zdravil je predpisanih tudi s področja psihiatrije, po njenem morda včasih prehitro, zlasti ker ta zdravila pogosto vodijo v odvisnost. Rezultati dela kliničnih farmacevtov so že vidni: manjše število zdravil in učinkovitejše kombinacije teh. V prvih treh mesecih je bilo h kliničnim farmacevtom napotenih 189 pacientov, v povprečju so farmacevti svetovali zmanjšanje z 12,5 na 9,9 zdravila na pacienta. Zdravniki so doslej v povprečju upoštevali okrog 75 odstotkov mnenj kliničnih farmacevtov. „Želimo predvsem, da bi se ljudje bolje počutili. Če pacient potoži, da ga ves čas bolijo mišice in sklepi, pogledam najprej, ali jemlje kakšno zdravilo, ki lahko povzroči ta neželeni učinek, ali bi se ga dalo zamenjati, ali bi ga bilo smiselno ukiniti. Na prvem mestu je bolnik. Če pa ima pacient urejene težave s hipertenzijo, z diabetesom itd., če se dobro počuti, četudi jemlje na primer devet zdravil in ni interakcij med njimi, tega ne bomo spreminjali. So pa pacienti, ki jemljejo le dve do tri zdravila, pa nastopijo težave. Pacienti so včasih ob velikem številu različnih vrst zdravil zmedeni - ne vedo točno, katero zdravilo lahko spijejo s sokom, katerega ne smejo z mlekom, kaj lahko vzamejo ob obroku, kaj morajo na tešče, kaj po potrebi, kaj redno. S farmacevtom svetovalcem vse to pregledajo, si zapišejo ali pa dobijo načrt zdravljenja“, pravi naša sogovornica, ki dodaja, da je razvojno nalogo v soglasju z vodstvi ZD in v sodelovanju s kliničnimi farmacevti iz OE Murska Sobota pripravil ZZZS, ki jo tudi organizira, spremlja in financira. Skupine so pričele z delom novembra 2012, naloga se bo zaključila spomladi 2014.
Skupine kakovostnega predpisovanja zdravil in Farmacevt – svetovalec Problem obvladovanja stroškov za zdravila je velik. Države se ga lotevajo vsaka na svoj način. Do sedaj so bili v Sloveniji doseženi precejšnji premiki na področju cen zdravil, ki so omilili stroškovni pritisk na sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja. V ZZZS pa so se na osnovi ugotovitev iz podatkov o količinah predpisanih zdravili, nadzorov ter tujih izkušenj odločili, da bi tudi v Sloveniji potrebovali drugačne pristope reševanja problema, ki so v nekaterih drugih državah že preizkušene. Izziv sta predstavljala predvsem količina predpisanih zdravil in njihove medsebojne interakcije. Zato je nastal razvojni projekt. Gre za projekt Skupin kakovostnega predpisovanja zdravil in vključitev farmacevta – svetovalca, ki na osnovi podatkov o predpisanih zdravilih za posamezne paciente skozi strokovno diskusijo med zdravnikom in farmacevtom poskuša zagotoviti čim bolj učinkovito farmakoterapijo brez oz. z manjšimi tveganji za paciente.
„Zdravstvo je zapletena storitvena dejavnost, ki deluje v spremenljivem okolju. Na zdravnika in njegove odločitve pri predpisovanju zdravil vplivajo številni dejavniki iz širšega in neposrednega zdravstvenega okolja. Bistveni vpliv imajo vedno nove informacije, ki so na področju zdravil za zdaj vezane predvsem na proizvajalca. Največji delež zdravil predpišejo družinski oz. splošni zdravniki, ki na osnovi podatkov iz AOR že dobivajo zbrane podatke o predpisanih zdravilih. V projektu Kakovostnega predpisovanja zdravil v družinski oz. splošni medicini je bilo oblikovanih 8 kazalnikov kakovosti, ki se izračunavajo za vsakega zdravnika posameznika in lahko ta do njih dostopa s svojo profesionalno kartico. Kot aktivna pomoč pri informiranju na področju predpisovanja zdravil sta primerna dva projekta, ki se medsebojno dopolnjujeta in povezujeta s našim projektom Kakovostnega predpisovanja zdravil: to sta projekta Skupine kakovostnega predpisovanja zdravil in Farmacevt-svetovalec“, predstavlja projekt Alenka Premuš Marušič.
Namen Skupin kakovostnega predpisovanja zdravil je omogočiti zdravnikom, specialistom družinske oz. splošne medicine neodvisno izobraževanje, medsebojno učenje in svetovanje na področju predpisovanja zdravil in jih hkrati bolj povezati s področnimi farmacevti specialisti, saj se stroki s svojimi znanji dopolnjujeta. Poseben poudarek je na vedno bolj izraženi polifarmaciji, da bi se zmanjšalo število zapletov v povezavi z zdravili (neželeni učinki in interakcije) in primerih, pri katerih zdravnik sumi na probleme, povezane z zdravili. Cilj obeh projektov je več praktično uporabnega znanja zdravnikov družinske oz. splošne medicine na področju farmakoterapije, predvsem na področju varnosti in zato odgovornejše predpisovanje zdravil, kjer so upoštevani različni vidiki, kot je učinkovitost zdravila, njegova varnost, stroškovna učinkovitost in bolnikove posebnosti oz. odločitve. Kazalniki kakovosti, ki so oblikovani v okviru projekta Kakovosti predpisovanja zdravil v družinski medicini, so narejeni prav za to skupino zdravnikov in dva od kazalnikov sta namenjena polifarmaciji...