Glede na to, da so pomladni meseci, še zlasti konec maja in celi junij, čas kotitve divjih živali, katere so zaradi številnih dejavnikov, še posebej zaradi ljudi samih, vedno bolj ogrožene, so upravičeni klici naravovarstvenikov in vseh ljubiteljev živali, da tudi ljudje naredimo kar največ lahko, da bi omenjene živali zaščitili. In med tistimi, ki še posebej skrbijo, da bi tako hišni ljubljenčki in domače živali, kot divje (prostoživeče) živali, varno živeli ob in med ljudmi, je gotovo tudi priznana prekmurska veterinarka Smilja Nabergoj, dr. vet. med. iz Veterinarskega inženiringa Nabergoj v Moravskih Toplic, katero ravno po tej ljubezni do živali poznajo ne le Prekmurci in Prleki, temveč tudi daleč okrog po Štajerskem ter tudi v nekaterih sosednjih in drugih državah. Za njo je vsaka žival vredna življenja in zato ji ni vseeno kaj se v tem času kotitve in prihajanja novih živali na svet, dogaja v naravi, zlasti na območju Pomurja. Zaradi tega vedno, tako neposredno, kot tudi preko medijev skuša "pihniti" na zavest vseh, da naj naredijo vse kar je v njihovi moči, da bi pomagali predvsem mladim, komaj rojenim divjim živalim, ki imajo svoj način življenja, in če jim ga kdo zmoti je lahko to usodno za njihovo nadaljnje življenje.
"V tem času, predvsem v drugo polovici maja in potem celi mesec junij, so najbolj ogrožene mlade, komaj rojene živali, kot so srne, zajci, fazani, prepelice, račke, in celo sove, postovke ipd. Tokrat pa bi želela še posebej opozoriti na nemočne majhne srnice. Zdaj je čas kotitve in majhne srnice se nahajajo marsikje po naravi. Ljudje pa v svoji nevednosti si mislijo, da takšna majhna srnica, ki leži v kakšnem grmu ali v visoki travi in se ne premakne s tega mesta, nima mamice, da je zapuščena in da ji je potrebna pomoč. Toda s tem se živalci samo škoduje, kajti vedeti moramo, da srne ko kotijo nikoli ne bodo svojih malčkov kotile na enem mestu. Enega položi tukaj drugega tam in čez dan je ne bo pri nobenemu. Srna se podnevi spravi v gozd v svoj prostor, malčkom pa da povelje, da morajo mirovati. In zaradi tega se srničke ne premaknejo, ko se jim približamo. Kajti tako čakajo na večer, ko bo mama prišla k njej. Tako se zgodi tudi, da kdo prinese srnico, ki jo vidi v gozdu takoj po kotitvi, kar pomeni, da niti ne poskusi maminega mleka", pravi Smilja Nabergoj in opozarja, da je vsako že samo približevanje takšni mali živalci lahko usodno za njeno življenje. "Prvi dnevi so najbolj nevarni, kajti ko nekaj noči pije mamino mleko postane močnejša in že odide z mamo, če pa kdo dotika živalco potem mamam ne pride več zraven. Največja napaka je pobirati takšne živali, ki so popolnoma zdrave", pravi Nabergojeva.
Po drugi strani pa omenjena veterinarka opozarja tudi na nekatere druge nerodnosti, ki v tem času škodujejo majhnim živalim. Ljudje naj bi pred košnjo malo pregledali travnik, kjer bodo kosili, kajti nobeno brnenje kosilnice ne bo pregnalo majhno srnico. "Tako se pogosto zgodi, da srnici odrežejo tudi vse štiri nogice in to je dejansko katastrofa, saj lahko rešimo le če je odrezana ena tačka, v nasprotnem pa ji samo lahko damo evtanazijo. Če pa se kljub vsemu zgodi nesreča naj tisti, ki je škodo povzročil takoj živalco odpelje do veterinarju in potem pričakujemo, da krivec mora kriti škodo. Še posebej bi opozorila, da je jemanje zdravih živali iz narave kaznivo dejanje, za katero so zagrožene visoke kazni in poleg zavesti naj ljudje študirajo tudi na to", pravi Smilja Nabergoj in dodaja, da v primeru, da ugotovijo kaj takšnega, to tudi sami prijavijo na ustrezne službe. "Mi se ne smemo vtikati v naravo in naj bo to vsakomur jasno. Če pa je srnica že nekomu na poti, ko ravno v tistem trenutku želi pokositi določen travnik, potem naj živalco z rokavicami prestavi na rob njive, kjer mama srna ne bo vohala človeka in bo malčka spet sprejela. V skrajnjem primeru pa naj s sokom trave premaže telo srnice, da mama ne bo vohala človeško prisotnost".
Veterinarka Nabergojeva je še posebej opozorila tudi lastnike kužkov, ki jih ženejo v gozd na sprehod. Ti psi morajo biti na vrvici, kajti psi imajo v naravi, da napadejo srnice, in potem ni kriv pes temveč njegov lastnik. Opozorila je tudi, da ponoči pse ni dobro spuščati z vrvice, da bi se prosto sprehajali, kajti od sredine maja do konca junija se malim srnicam naredi največ škode. Potem pa se jezijo lovci, ko vidijo raztrgano srnico in prihaja do ustrelitve psov, to pa nikomur ne koristi. "Če pa že kdo skuša pomagati mali srnici, da bi jo hranil na dudo, naj to počne s pravim mlekom in ne, da bi še razredčili kravje mleko, ki je že tako manj močno, kot je srnino. Najboljše je srnice hraniti z instant kozjim mlekom v prahu (1:3), ki je najbolj prebavljivo. Nastaviti ji je potrebno tudi brikete, ki so namenjeni za male divje živali in jo varovati pred psi. Torej, pomagajmo srnicam in s tem tudi naravi", je še dejala Smilja Nabergoj, dr.vet.med.
POLEGANJE SRN
Srne polegajo svoje mladiče v mesecu maju ter juniju. Največkrat jih polegajo v visoko travo. Mladiče srn prve dni varuje pred nevarnostmi pikasta obarvanost ter brez vonjavost. Varovalna barva jih v travniku prekrije tudi veliko kateremu kmetu med košnjo. Največkrat do poreza prihaja pri košnji, kjer se kosi travnik v krogih. Mladiči na sredini travnika postanejo zaradi glasa oziroma hrupa zbegani. In najbrž je tudi to botrovalo, da je pred dnevi v Lomanošah pri Gornji Radgoni, kosilnica razmesarila tako mamico kot mladiče... Srna sicer natanko ve, kje se nahaja njen mladič, včasih pa se zgodi, da ljudje najdejo kakšnega osamljenega mladiča in ga odnašajo. To vsekakor ni pravilno. Zato Lovska družina Gornja Radgona prosi, da v času poleganja mladičev kmetje pred košnjo travnik dobro pregledajo in morebitnega najdenega mladiča z šopom trave odnesejo v gozd oziroma na bližnji travnik, kjer ga bo srna zagotovo našla. LD Radgona prav tako vse, ki srnine mladiče najdejo, da jih ne odnašajo domov oz. drugam. Vzrok nekaterih škod mladičev so tudi potepuški psi, zato je zaželena privezanost oz. zaprtost psa v boksih.
POLEG SRNIC IN ZAJČKOV OGROŽENE TUDI LISIČKE
Vse kaže, da pri nekaterih prebivalcev Pomurja (najbrž pa boljše ni tudi drugje), pri "zatiranju" predvsem novorojene divjadi, ne zaležejo nobena opozorila in prošnje lovcev, veterinarjev, naravnovarstvenikov in sploh ljubiteljev narave. Drugače si namreč ne moremo predstavljati raztrganih majhnih živalic ali njihovih mamic, kar pomeni, da je tudi usoda novorojene divjadi zapečatena, kar malomarnosti lastnikov povzročijo predvsem potepuški psi. V kakšni nevarnosti so majhne živalce pa potrjuje tudi zadnji primer iz Moravskih Toplic, ko je občan na Veterinarski inženiring Nabergoj prinesel nekaj dni staro in nekoliko poškodovano lisičko, katero je bilo potrebno oskrbeti in potem ji pomagati zaživeti. In tukaj ne bi bilo nič nenavadnega, če lisičko do tega ne bi pripravili prav ljudje. Nastavili so namreč past njeni mami, a je v past padla majhna in nemočna živalca. Tudi če bi v past padla mama in bi umrla, bi to pomenilo smrt tudi za to majhno ljubko žival, katera bi najbrž težko preživela.
Zato veterinarka Smilja Nabergoj, dr.vet.med., ki skuša rešiti vse možne živali opozarja, da nihče nima pravice odločati o življenju v naravi, ne glede za kakšno žival gre. Tokrat je Nabergojeva in njeni sodelavci rešili še eno lisičko in eno srnico, pa čapljo, postovko, sovo..., žal pa usodo omenjene srnice in lisičke ne more deliti še ena srnička, kateri je nevestni kosec odrezal tri nožice in so jo morali evtanazirati, ob tem je poginila majhna veverička in ježek, katera je nekdo prinesel iz gozda, čeprav je pobiranje majhnih divjih živali kazniv dejanje, pobral in prinesel veterinarju…
Ob vsem tem pa vsekakor spet kaže ponoviti, da pomladanski čas ni samo obdobje za čudovite sprehode v naravi, temveč je tudi čas poleganja in valjenja prostoživečih divjih, lovnih in nelovnih živali. Da bi te prostoživeče živali lahko mirno in varno »vzgojile« svoj podmladek v tej naravi, jim moramo tudi ljudje pomagati. Najbolj pa jim pomagamo, če jih pustimo popolnoma pri miru. Ob vsem tem pa lovci prosijo in hkrati opozarjajo občane, da naj imajo svoje pse v doslednem nadzoru, tako da ne bodo prosto in nenadzorovano tekli po naravi oz. lovišču. Hkrati opozarjajo, tudi na ogroženost od stekline, česar se nekateri lastniki psov in mačk premalo zavedajo. "Vsem nam mora biti jasno, da psi po loviščih povzročajo izrazite težave, ne samo zato, da koljejo srnjad, zajce itd, temveč te in druge živali tudi preganjajo, pri čem s takšnim beganjem pred kosmatinci pogosto povzročajo tudi prometne nesreče na cestah. Občasno namreč pride pod avtomobil tudi kakšen pes, največkrat pa je to srnjad, zajci ali lisice", poudarjajo lovci.