Stara drevesa nosijo v sebi del zgodovine. V naših krajih ni ravno veliko starih dreves. Kolikor nam je znano, je pri nas najstarejše drevo Tisa. Ta drevesa rastejo že več sto let. Ena takih je 800 let stara tisa na kmetiji Mulec v Kunovi. V tem delu Slovenije je znan tudi 400 letni hrast, ki raste pri Niderlovi kmetiji na Spodnji Ščavnici. Redka pa so stara drevesa, ki prinašajo plodove, katere redno koristi človek. Ena takih dreves je oreh. Gojenje oreha v zgodovini omenjajo že 2000 let pred našim štetjem. Omenjeno je, da so ga gojili v znanih Visečih vrtovih v Aziji. O njem je tudi nekaj pregovorov. Če rešimo kako zadevo, rečemo da smo strli trd oreh. Znan je tudi pregovor, ki pravi, da se bo v letu, ko oreh obilno rodi, rodilo veliko otrok. Tak rek velja tudi ob veliki rodnosti ajde. Orehi so v slovenski kulinariki zastopani v znameniti orehovi potici. Otrokom pa jih je prinašal kot darilo tudi Miklavž. O njem bi lahko še veliko pisali, a je bil naš namen, da ga predstavimo kot lenarško znamenitost.
Ko smo se nedavno mudili v Lenartu in z dovoljenjem parkirali na dvorišču hiše Marije in Alojza Pesrl, smo pred sabo zagledali orjaško drevo, ki s svojo krošnjo daje senco celemu dvorišču. Prvotno smo mislili, da je to divji kostanj. Šele, ko smo prišli bliže smo ugotovili, da je to orjaški več kot 30 metrov visoki oreh. Že na oko smo ugotovili, da je velike starosti. O tem nam je gospodar Alojz Peserl povedal: »Oreh je na tem dvorišču svoje hiše sadil znani lenarški odvetnik dr. Ožbold Ilaunik, ki je znan kot avtor znamenite povesti Črni križ pri Hrastovcu in je pokopan na lenarškem pokopališču. Posadil ga je 1910. leta v spomin na rojstvo sina Ožeka. Kot vse kaže, mu je okolica ugajala, zato ima tako dolgo življenje. Po mojem se je ohranil tudi zato, ker stoji v zavetju velike hiše, zato tudi redko docela pozebe. Leta 2008 ga je močno oklestila toča z velikanskim neurjem tako, da je polomila veliko vej, tudi debelejših. Z dvorišča smo jih tedaj odpeljali veliko traktorsko prikolico. Kolikor mi seže spomin, je največ rodil 2005. leta, ko smo nabrali 27 košar plodov. Sicer pa povprečno po 12 košar. Rekel bi, enkrat več drugič manj.«