Prleške dobrote so hitro pošle
- 12.08.2019
Na Grüntu je potekala tradicionalna Kmečka tržnica.
V organizaciji TD Cven je minulo soboto, na Grüntu v Cvenu potekala tradicionalna kmečka tržnica, kjer so bile na voljo kvasenice, postržjače, krapci, meso s tünke, domače klobase in druge prleške kulinarične dobrote, katere so „zalivali“ z odlično prleško kapljico, ali domačim klintonom.
Kot nam je povedal Janko Horvat, neutrudni in dolgoletni predsednik TD Cven je bilo društvo ustanovljeno 5.2.2000, prav z namenom in željo, ohraniti vaške znamenitosti, stare navade, opravila in običaje, skrbeti za lepšo podobo vasi, ter za turistično ponudbo vasi in okolice...Z omenjeno kmečko tržnico pa je bil izjemno zadovoljen, saj so prodali prav vse kar so ponudili, med drugim več kot štirideset celih kvasenic, postržjač in krapcev. Zanimivo največ omenjenih, sicer zelo priljubljenih dobrot iz krušne peči, katero imajo na svojem Grüntu, domačini in drugi obiskovalci odnesejo kar domov. Tako domačim gospodinjam ni potrebno tega delati doma, dobijo pa dobrote poceni in odlične kakovosti, saj aktivistke TD Cven (Štefanija Kolbl, Viktorija Dundek in Milena Novak) odlično opravljajo svoje delo in zadeve pripravljajo in pečejo na zadovoljstvo vseh. Kljub temu, da so večino dobrot prodali hitro, se je druženje nadaljevalo še več ur.
TD Cven, poleg omenjenih kmečkih tržnic, ki potekajo vsak prvo soboto v mesecu, med marcem in oktobrom, organizira še številne druge prireditve in dogodke, kot so: Prleške dolin, Popekanje, Pust po Sveni, Rez tret, Živi križev pot, Setev koruze, Postavitev mlaja (mejpuna), Pohod po Prlekiji, Mati pogače pečejo, Delavnica izdelovanja spominkov za otroke iz vrtca in šole, Kulinarična razstava, Kožühanje, Kuhanje kisle župe, Trgatev – brotva, Obisk dedka mraza...
Vas Cven sicer leži na obeh straneh ceste, na sredi vasi stoji vaška kapela sv. Jožefa (1867). Na sredi poti med Cvenom in Ljutomerom se odcepi desni krak ceste za Novi Cven. Del Cvena okrog šole in zadružnega doma, se imenuje Gomila. Cven leži v porečju nekdanjega rokava Mure - Murici, na nadmorski višini 175 m. KO Cven se razprostira na 520 ha in ima 616 prebivalcev, leži pa na mejah Ljutomera, Banovcev in Razkrižja, ter je ena največjih vasi na Murskem polju. Cven se prične omenjati v 14. stol. ime pa je dobil po gradiču Zween, ki je bil sprva last gospodov Amanov v 14. stol, nato so se lastniki menjavali vse do leta 1704, ko so ga Kruci požgali skupaj z vasjo Cven. Leta 1874 so bile na Cvenu druge kasaške dirke v takratni Avstro-ogrski, takoj za Dunajem, saj so v žrebčarni na Cvenu, katero je postavila Marija Terezija imeli najboljše kasače, dirkališče je bilo elipsaste oblike in dolgo 986 metrov, na dirki pa so vozili štiri kroge. Po drugi svetovni vojni se je število dirk povečalo, takratne oblasti so kasaški šport močno podpirale,saj so že takrat kasači sodili med najboljše v takratni državi. Zaradi velikega razmaha konjskih dirk in njihove priljubljenosti, so leta 1951 pospešeno pričeli z gradnjo dirkališča v Ljutomeru. Na Cvenu so zadnjič bile konjske dirke maja 1954.
Ajdov krapec:
Sestavine, testo: 200 g ajdove moke, 100 g pšenične moke, sol, 2 dcl vrele vode, koruzni zdrob,
Premaz: 500 g domače skute, 2 dcl kisle smetane, 1 jajce, 1 dcl kisle smetane za premaz, sol, po želji sladkor.
Priprava: Ajdovo moko poparimo s slano, vročo vodo. Premešamo in počakamo, da se malo ohladi, nato ji primešamo pšenično moko in vgnetemo gladko testo. To na pomokani deski tanko razvaljamo na velikost loparja. Lopar potrosimo s koruznim zdrobom in nanj položimo testo. Premažemo s pripravljenim nadevom iz skute, smetane, jajca in sladkorja. Pečemo v krušni peči, lahko tudi v pečici, vendar potem okus ni enak. Krapec ponudimo topel.
Kvasenica:
Sestavine, za kvašeno testo: 500 g ostre moke, pribl. 2,5 dl mleka, 1 žlička sladkorja, 30 g kvasa, 1 žlica olja, 2 žlici kisle smetane, sol, za skutin nadev: 500 g skute, 3 dl kisle smetane, 1 jajce, 3 žlice sladkorja, 1 žlička bele moke, ščepec soli: posip - sladkor v prahu
Predpriprava, kvas: V skodelici zmešamo zdrobljen kvas, 2 žlici moke (od količine za testo) in žličko sladkorja. Prilijemo toliko mlačnega mleka, da dobimo testo gostote žvrkljanega testa (za palačinke). Pokrijemo s čistim prtom in za 10 minut postavimo na toplo, da naraste na dvojno količino,
Kvašeno testo: V večjo skledo presejemo moko. Na sredi naredimo jamico, v katero vlijemo kvasec. Dodamo olje, kislo smetano in sol, nato pa postopoma prilivamo mlačno mleko in sestavine z rokami ali z električnim mešalnikom gnetemo toliko časa, da dobimo gladko, voljno, prožno testo, ki se sveti in se loči od posode in kuhalnice. Testo pokrijemo s čistim prtom, ter postavimo na toplo, da vzhaja 60 minut.
Priprava: Pečico segrejemo na 180° C: Skutin nadev - V skledi gladko razmešamo skuto, jajce, sladkor in ščepec soli, V skodelici gladko razmešamo kislo smetano in žličko moke. Vzhajano testo na pomokani delovni površini razvaljamo v obliki okrogle pice, pri čemer pustimo odebeljen rob. Položimo ga v plitev pekač. Testo premažemo s skutinim nadevom, nadev pa premažemo s kislo smetano (po nekaterih virih sredi pečenja). Gibanico za približno 25 minut potisnemo v segreto pečico.
Serviranje: Kvasenica je sladica (ali slana predjed), ki jo razkosamo in potresemo s sladkorjem v prahu. Ponudimo vročo, mlačno ali hladno.
Postržjača:
Sestavine: 600 g moke za domači kruh, 3,5 dl tople vode, 0,5 kocke svežega kvasa, 0,5 žlice soli. 3 žlice zaseke, 1 pest ocvirkov, moka za posip.
Priprava: V topli vodi raztopimo kvas. V večjo skledo vsujemo moko in na sredini naredimo jamico, v katero vlijemo kvas. Moko okoli jamice posolimo. Iz sestavin zamesimo testo. Ko se vse sestavine sprimejo skupaj, testo iz sklede preložimo na čisto delovno površino in ga mesimo toliko časa, da se ne prijemlje na roke in delovno površino. Testo oblikujemo v kepo, položimo v skledo, rahlo pomokamo, pokrijemo in pustimo, da na toplem mestu vzhaja. Čas vzhajanja testa je odvisen od temperature v kuhinji. Vzhajano testo na rahlo pomokani delovni površini razvaljamo na debelino mezinca. Razvaljano testo preložimo na namaščen pekač in pustimo, da še enkrat vzhaja. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Pekač z vzhajanim testom potisnemo v ogreto pečico in testo spečemo. Pečeno testo vzamemo iz pečice in za nekaj minut prekrijemo z vlažno krpo, da dobi več svežine in mehkobe. V segreti ponvi popražimo zaseko in ocvirke. Z vročo maščobo namažemo testo. Še toplo postržjačo narežemo na manjše trikotnike in postrežemo.
P.s.: Ime postržjača izhaja še iz časov, ko so za pripravo uporabili testo, ki so ga postrgali po posodi (lesenem koritu), v kateri so mesili testo za kruh.
TD Cven, poleg omenjenih kmečkih tržnic, ki potekajo vsak prvo soboto v mesecu, med marcem in oktobrom, organizira še številne druge prireditve in dogodke, kot so: Prleške dolin, Popekanje, Pust po Sveni, Rez tret, Živi križev pot, Setev koruze, Postavitev mlaja (mejpuna), Pohod po Prlekiji, Mati pogače pečejo, Delavnica izdelovanja spominkov za otroke iz vrtca in šole, Kulinarična razstava, Kožühanje, Kuhanje kisle župe, Trgatev – brotva, Obisk dedka mraza...
Vas Cven sicer leži na obeh straneh ceste, na sredi vasi stoji vaška kapela sv. Jožefa (1867). Na sredi poti med Cvenom in Ljutomerom se odcepi desni krak ceste za Novi Cven. Del Cvena okrog šole in zadružnega doma, se imenuje Gomila. Cven leži v porečju nekdanjega rokava Mure - Murici, na nadmorski višini 175 m. KO Cven se razprostira na 520 ha in ima 616 prebivalcev, leži pa na mejah Ljutomera, Banovcev in Razkrižja, ter je ena največjih vasi na Murskem polju. Cven se prične omenjati v 14. stol. ime pa je dobil po gradiču Zween, ki je bil sprva last gospodov Amanov v 14. stol, nato so se lastniki menjavali vse do leta 1704, ko so ga Kruci požgali skupaj z vasjo Cven. Leta 1874 so bile na Cvenu druge kasaške dirke v takratni Avstro-ogrski, takoj za Dunajem, saj so v žrebčarni na Cvenu, katero je postavila Marija Terezija imeli najboljše kasače, dirkališče je bilo elipsaste oblike in dolgo 986 metrov, na dirki pa so vozili štiri kroge. Po drugi svetovni vojni se je število dirk povečalo, takratne oblasti so kasaški šport močno podpirale,saj so že takrat kasači sodili med najboljše v takratni državi. Zaradi velikega razmaha konjskih dirk in njihove priljubljenosti, so leta 1951 pospešeno pričeli z gradnjo dirkališča v Ljutomeru. Na Cvenu so zadnjič bile konjske dirke maja 1954.
Ajdov krapec:
Sestavine, testo: 200 g ajdove moke, 100 g pšenične moke, sol, 2 dcl vrele vode, koruzni zdrob,
Premaz: 500 g domače skute, 2 dcl kisle smetane, 1 jajce, 1 dcl kisle smetane za premaz, sol, po želji sladkor.
Priprava: Ajdovo moko poparimo s slano, vročo vodo. Premešamo in počakamo, da se malo ohladi, nato ji primešamo pšenično moko in vgnetemo gladko testo. To na pomokani deski tanko razvaljamo na velikost loparja. Lopar potrosimo s koruznim zdrobom in nanj položimo testo. Premažemo s pripravljenim nadevom iz skute, smetane, jajca in sladkorja. Pečemo v krušni peči, lahko tudi v pečici, vendar potem okus ni enak. Krapec ponudimo topel.
Kvasenica:
Sestavine, za kvašeno testo: 500 g ostre moke, pribl. 2,5 dl mleka, 1 žlička sladkorja, 30 g kvasa, 1 žlica olja, 2 žlici kisle smetane, sol, za skutin nadev: 500 g skute, 3 dl kisle smetane, 1 jajce, 3 žlice sladkorja, 1 žlička bele moke, ščepec soli: posip - sladkor v prahu
Predpriprava, kvas: V skodelici zmešamo zdrobljen kvas, 2 žlici moke (od količine za testo) in žličko sladkorja. Prilijemo toliko mlačnega mleka, da dobimo testo gostote žvrkljanega testa (za palačinke). Pokrijemo s čistim prtom in za 10 minut postavimo na toplo, da naraste na dvojno količino,
Kvašeno testo: V večjo skledo presejemo moko. Na sredi naredimo jamico, v katero vlijemo kvasec. Dodamo olje, kislo smetano in sol, nato pa postopoma prilivamo mlačno mleko in sestavine z rokami ali z električnim mešalnikom gnetemo toliko časa, da dobimo gladko, voljno, prožno testo, ki se sveti in se loči od posode in kuhalnice. Testo pokrijemo s čistim prtom, ter postavimo na toplo, da vzhaja 60 minut.
Priprava: Pečico segrejemo na 180° C: Skutin nadev - V skledi gladko razmešamo skuto, jajce, sladkor in ščepec soli, V skodelici gladko razmešamo kislo smetano in žličko moke. Vzhajano testo na pomokani delovni površini razvaljamo v obliki okrogle pice, pri čemer pustimo odebeljen rob. Položimo ga v plitev pekač. Testo premažemo s skutinim nadevom, nadev pa premažemo s kislo smetano (po nekaterih virih sredi pečenja). Gibanico za približno 25 minut potisnemo v segreto pečico.
Serviranje: Kvasenica je sladica (ali slana predjed), ki jo razkosamo in potresemo s sladkorjem v prahu. Ponudimo vročo, mlačno ali hladno.
Postržjača:
Sestavine: 600 g moke za domači kruh, 3,5 dl tople vode, 0,5 kocke svežega kvasa, 0,5 žlice soli. 3 žlice zaseke, 1 pest ocvirkov, moka za posip.
Priprava: V topli vodi raztopimo kvas. V večjo skledo vsujemo moko in na sredini naredimo jamico, v katero vlijemo kvas. Moko okoli jamice posolimo. Iz sestavin zamesimo testo. Ko se vse sestavine sprimejo skupaj, testo iz sklede preložimo na čisto delovno površino in ga mesimo toliko časa, da se ne prijemlje na roke in delovno površino. Testo oblikujemo v kepo, položimo v skledo, rahlo pomokamo, pokrijemo in pustimo, da na toplem mestu vzhaja. Čas vzhajanja testa je odvisen od temperature v kuhinji. Vzhajano testo na rahlo pomokani delovni površini razvaljamo na debelino mezinca. Razvaljano testo preložimo na namaščen pekač in pustimo, da še enkrat vzhaja. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Pekač z vzhajanim testom potisnemo v ogreto pečico in testo spečemo. Pečeno testo vzamemo iz pečice in za nekaj minut prekrijemo z vlažno krpo, da dobi več svežine in mehkobe. V segreti ponvi popražimo zaseko in ocvirke. Z vročo maščobo namažemo testo. Še toplo postržjačo narežemo na manjše trikotnike in postrežemo.
P.s.: Ime postržjača izhaja še iz časov, ko so za pripravo uporabili testo, ki so ga postrgali po posodi (lesenem koritu), v kateri so mesili testo za kruh.
Zadnje novice
