Vinska kultura v Sloveniji ni nizka, še manj tako usodna, kot to prikazuje protialkoholni lobi, je pred letošnjim Martinovim praznikom povedal direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc. Slovenci po njegovem sodimo med tradicionalne vinorodne narode in dežele, zato o sebi ne bi smeli razširjati neumnega stereotipa kot o narodu pijancev. „Z gotovostjo to nismo, je pa morda res, da smo nekoliko bolj tolerantni do pitja alkoholnih pijač kot morda kateri drugi narodi, prav tako pa smo v količinskem smislu popitega alkohola na evropski lestvici precej visoko“, je povedal prvi mož slovenskega vinarstva.
Uradnih podatkov o tem, koliko vina Slovenci letno spijemo, ni, obstaja zgolj statistika popitega čistega alkohola. Evropsko povprečje znaša okoli 11 litrov alkohola na odraslo osebo, pri čemer je količinsko največ popitega piva, nato vina in na koncu žganih pijač. Slovenci v zadnjih treh letih celo padamo, ugotavlja Brejc, potem ko se je poraba med leti 2000 in 2010 gibala med deset in 13 litri, kar morda kaže tudi na to, da kriza ni vselej vzrok za večjo porabo alkohola. Za oceno kakovosti letošnje vinske letine je po njegovem mnenju še prezgodaj, če pa je soditi po napovedih enologov, potem bi obveljala ocena prav dobro. Kar se tiče količine, gre za enega od manjših letnikov v zadnjih nekaj letih, a so pri tem velike razlike med posameznimi vinorodnimi območji, zato je ocena težja. Tako je bil recimo lanski letnik količinsko zelo slab na Primorskem, kjer je bilo stanje letos veliko bolje, je pa bilo slabše v Posavju, delno tudi v Podravju.
Kar se kakovosti tiče, Brejc poudarja, da je tehnološko znanje pridelave vina v slovenskih kleteh zadnja leta izjemno napredovalo, zato bi kazalo preoblikovati staro tezo o boljših in slabših letnikih. Zato je načelna debata o letniku in njegovi kakovosti pravzaprav že neumestna, saj so oscilacije veliko manjše in bistveno manj vplivajo na to, kakšna bodo vina v danem letniku. Kot je še povedal Brejc, je aktualna vsesplošna kriza udarila tudi vinarje, a z dve do triletno zamudo. „Če so Nemci že govorili o tem, da gredo iz krize, potem smo mi ta trenutek nekje na dnu, vsaj upamo tako. Kriza se je odražala predvsem v manjši porabi vina, uvoz pa je, potem ko je od leta 2006 stalno rasel, po letu 2011 celo padel, kar kaže na to, da ljudje očitno niti za uvoženo vino nimajo več dovolj denarja. To pa ni tako zelo pozitivno kot bi padec uvoza tujih vin v Slovenijo ocenjevali takrat, ko bi šlo vse navzgor“, pravi direktor Vinske družbe Slovenije.
Vzroki za sedanje stanje panoge v Sloveniji pa so po njegovem mnenju že stara zgodba, saj je slovenski vinski trg v več kot polovici še vedno siv, neevidentiran, od tega popitega vina pa nima nihče nič, razen tistega, ki kupnino vtakne v žep. Kot je dejal, je boleče dejstvo, da so v zaostrenih gospodarskih razmerah pravzaprav tisti, ki so na javnem trgu in plačujejo vse predpisane dajatve, v nelojalnem položaju proti več kot polovici tistih, ki nič ne prispevajo k nacionalni ekonomiji. To je slovenska realnost stanja panoge, ki je pravzaprav na najnižji točki po letu 1990. Po Brejčevih besedah bi lahko bili leti 2013 in 2014 prelomni v smislu, da se bo zgodil še nadaljnji osip pridelovalcev ali pa bomo končno uspeli narediti tudi kakšen preskok in na novo zastavili vinsko paradigmo. Pri tem pa ne bo pomembno le vprašanje količine prodanega vina, pač pa predvsem ali razvijamo pravi slog vina, napredujemo v strokovnem smislu, ali ima naša stroka ugled v širšem prostoru in ali ta pomaga domačim vinarjem, da gredo naprej.
Kljub vsem sedanjim pesimističnim tonom pa bi bilo po njegovem mnenju neumestno razmišljati, da ni razlogov za primerno obeležitev Martinovega kot osrednjega vinarskega praznika, ki predstavlja vrhunec obdobja prehoda mošta v vino. Celo nasprotno, obstajajo pozivi k temu, da bi to postal državni praznik, pravi Brejc. „Nedvomno je Martinovo praznični čas za vsakega vinarja in kmeta. To je slovo od poletja in pomeni, da je večina pridelka pospravljenega, zato je to zagotovo primeren trenutek za praznovanje“, je dejal Brejc in kot pozitivne plati vinske panoge med drugim omenil dejstvo, da kakovost slovenskih vin v nobenem primeru ne nazaduje, pač pa napreduje. V Sloveniji je sicer vedno več, predvsem belih vin, ki so primerna za mednarodno trženje. Vedno več je vinarjev, ki izvažajo, vsako leto osvojijo kakšen nov izvozni trg. Že to, da smo v času krize obdržali stare kupce, je pozitivno sporočilo, je še dodal Brejc.