VIRUSNA HEMORAGIČNA SEPTIKEMIJA – VHS OGROŽA POSTRVI?

Potem ko je lani avgusta slovenske ribiče, zlasti tiste v okolici Maribora, močno prestrašila nevarna nalezljiva virusna bolezen krapov Koi herpes viroza (KHV), slovenski ribiči sedaj ne morejo mirno spati ...
V nekaterih delih Slovenije so se znova pojavila nevarna virusna bolezen rib; V prizadeti jati lahko pogine tudi do 80 % rib Potem ko je lani avgusta slovenske ribiče, zlasti tiste v okolici Maribora, močno prestrašila nevarna nalezljiva virusna bolezen krapov Koi herpes viroza (KHV), slovenski ribiči sedaj ne morejo mirno spati zaradi nevarnosti pred drugo nevarno boleznijo rib. Gre za Virusno hemoragično septikemijo (VHS), ki prizadene predvsem šarenko (lani je v slovenskih ribogojnicah vzredili največ šarenk – kalifornijski postrv op.p.) v intenzivni reji. V prizadeti jati lahko pogine tudi do 80 % rib. Zato je VURS obvestil ribogojce in ribiške organizacije, da morajo biti previdni, čeprav razloga za preplah ni. Omenjena nevarna bolezen je bila prvič ugotovljena v ribogojnici šarenke na Danskem in od takrat povzroča veliko škode v ribogojnicah po vsej Evropi. Po več kot desetih letih se je VHS v Sloveniji ponovno pojavila jeseni leta 2007.
Povzročitelj VHS je virus, ki spada v družino Rhabdoviridae. Poznani so štirje podtipi virusa. Virus uniči temperatura nad 20o C. Občutljiv je na UV svetlobo in nekatera razkužila. Za izbiro ustreznega razkužila se je potrebno posvetovati s strokovnim delavcem Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI). Razkužila je treba uporabljati po navodilih proizvajalca in se pri ravnanju z njimi primerno zaščititi. Za VHS je dovzetna večina salmonidnih vrst rib, lipan, ščuka in mnoge druge vrste. Bolezen je bila ugotovljena tudi pri številnih morskih vrstah rib. VHS najpogosteje prizadene ribe predkonzumne velikosti težke cca. 200 g, lahko pa zbolijo tudi ostale kategorije. Virus VHS lahko prenašajo tudi vrste rib, ki so naseljene ob dovzetnih vrstah, vendar same ne zbolijo.
Bolezen VHS nastopi pri temperaturi vode med 7o C in 14o C in poteka v treh oblikah. Čas od okužbe do pojava kliničnih znakov je teden do dva pri višjih temperaturah in 3 do 4 tedne pri nižjih temperaturah. Akutna oblika – visok pogin in očitni znaki (potemnjena koža, izbuljene oči, krvavitve okrog oči in na korenih plavuti, blede škrge in drobne pikčaste krvavitve po škrgah, notranjih organih in mišičnini). Subakutna oblika – manjši pogin, ribe so še vedno temne, oči so izbuljene, manj pa je krvavitev okrog oči in na korenih plavuti; lahko se pojavi značilno spiralno plavanje, ribe se vrtijo okrog svoje osi. Živčna oblika – izrazito je spiralno plavanje in vrtenje rib okrog svoje osi, ponavadi so ribe brez drugih kliničnih znakov.
Strokovnjaki VURS odgovorne na ribogojnicah in sploh v ribiških organizacijah opozarjajo predvsem na prepoznavo bolezni. Osrednji znaki VHS so: visok pogin; temna koža; izbuljene oči; krvavitve okrog oči in na korenih plavuti; bledo sive škrge; pikčaste krvavitve po notranjih organih, škrgah in mišičnini; spiralno plavanje, vrtenje okrog svoje osi ipd. Okužba se širi s kontaktom z ribe na ribo (okužene, obolele in poginule ribe), lahko tudi preko kontaminirane vode, mrež, druge opreme in ribiškega pribora. Torej, ribiči ki namakajo na različnih lokacijah morajo razkuževati opremo in pribor. Velike količine virusa se nahajajo v iztrebkih, urinu ter semenski in ovarialni tekočini. Zdravljenje omenjene bolezni ni možno.
„Vsak povečan pogin, pojav kliničnih znakov ali karkoli, kar bi lahko kazalo na pojav VHS, je potrebno nemudoma prijaviti strokovnemu delavcu NVI, ki bo potrdil ali ovrgel sum in odvzel vzorce za laboratorijsko preiskavo ter o tem obvestil pristojni Območni urad VURS. Zaradi preprečevanja širjenja bolezni bo izdal pisno navodilo, s katerim bo omejil premike, predpisal razkuževanje, itd. V primeru, da se z diagnostičnimi preiskavami v laboratoriju bolezen potrdi, bo uradni veterinar Območnega urada VURS opravil pregled ribogojnice in nosilcu dejavnosti izdal odločbo, s katero bo odredil določene ukrepe za preprečitev širjenja bolezni (omejitev premikov rib iz in v ribogojnico, prepoved gibanja nepooblaščenim osebam na območju ribogojnice, javljanje poginov, razkuževanje opreme, pribora, itd.)“, pravijo na VURS, ki posebej poudarjajo preventivo, kot je: kupovanje rib le iz rej s preverjenim zdravstvenim statusom; bazene, kjer gojimo ribe, redno praznimo, izsušujmo in razkužujemo. Tukaj je tudi redno razkuževanje orodja, oprema in prevoznih sredstev, ob tem je poginjene ribe potrebno sproti odstranjevati in jih predajati v odvoz veterinarski-higienski službi...
Če povzamemo: VHS prizadene predvsem šarenko v intenzivni reji. Dovzetne so vse salmonidne in mnoge druge vrste rib. Virus je najbolj patogen za ribe težke cca. 200g (predkonzum). Izbruh bolezni je običajno pri temperaturi vode med 7o C in 14o C. Znaki bolezni: visok dnevni pogin, ribe potemnijo, imajo izbuljene oči, pojavijo se krvavitve okrog oči, po škrgah, na korenih plavuti, po mišičnini in notranjih organih, značilno je spiralno plavanje, vrtenje okrog osi. VHS se ne zdravi, lahko pa povzroči tudi do 80 % pogina. Ribe je treba kupovati le iz rej s preverjenim zdravstvenim statusom. Bolezen je obvezno prijavljiva. KOI HERPES VIROZA Vsekakor je potrebno opozoriti tudi na Koi herpes viroza (KHV), ki je lani haral po delu Štajerske. KHV je nalezljiva virusna bolezen navadnega krapa (Cyprinus carpio), vključno z njegovimi okrasnimi različicami (npr. koi krap, goi krap, itd.). Leta 1997 je bila bolezen prvič ugotovljena v Nemčiji, leta 1998 v Izraelu, danes pa je razširjena po Evropi, ZDA, Južni Afriki, na Kitajskem, Japonskem in v Indoneziji. Lansko poletje (avgust 2008) smo jo prvič diagnosticirali tudi v Sloveniji. Bolezen predstavlja resno nevarnost za gojene in prostoživeče dovzetne krapske vrste, ni pa nevarna za zdravje ljudi...