Izjemno prisrčno je bilo srečanje maturantov radgonske nižje gimnazije, ki so danes stari 75 let; Še Adi Smolar je pripeljal svojo mamo Zinko Smolar, rojeno Klemenčič Nadvse veselo in prijetno je bilo v Gornji Radgoni, kjer so se srečali nekdanji dijaki nižje gimnazije v Gornji Radgoni, ki so šolske klopi zapustili davnega leta 1951, sami pa so izvirali s širšega območja nekdanje velike občine Gornja Radgona in tudi od drugod. Srečanja, ki so ga organizirali Radenčanki Anica Kondrič in Slavica Kos ter Radgončan Bruno Švagan, se je od 67, kolikor jih je opravili malo maturo, udeležilo 31 dijakov. Dobra petina nekdanjih sošolcev ni več med živimi, in tudi slednjih so se ob tej priložnosti spomnili. Prav zaradi tega so se odločili, da se bodo poslej srečevali vsako leto, saj se zavedajo, da jih bo vsako leto zraven nekaj manj.
Že tokratno srečanje je bilo nadvse prisrčno, saj se mnogi niso videli veliko let, nekateri menda že kar šest desetletij. In ker so se nekateri med njimi srečali prvič po dolgem času, je bilo srečanje namenjeno tudi spoznavanju in obujanju spominov med sorodniki. Ob tem pa je kanila marsikatera solza. Organizatorji so sicer za udeležence srečanja pripravili program, ki je zajemal obisk šampanjskih kleti, kjer so se seznanili s proizvodnjo slovite zlate radgonske penine. Obiskali so tudi znamenito radgonske klet pod slapom, kjer so pokušali tiha in peneča se vina Radgonskih goric. Spotoma so si v neposredni bližini ogledali Alejo velikanov ter spominsko znamenje „Nikoli več“ namenjeno osamosvojitveni vojni, katere 20. jubilej bomo obeležili v kratkem. Udeleženci srečanja so so si ogledali tudi nedavno odkrit kip čarovnice Apolonije ter čudovito obnovljen Spodnji Gris, predvsem Kerenčičevo, Lackovo in Panonsko ulico.
Še posebej prisrčno je bilo na zaključku srečanja, ki je potekalo v Restavraciji M, na Partizanski ulici v Gornji Radgoni, kjer so jim postregli z enkratnimi jedmi, posebej zanimiva pa je bila izmenjava izkušenj in obujanje spominov. Mimogrede, na srečanje so prišli udeleženci iz cele Slovenije, od najdlje je prišel sošolec Anton Štampa iz Leobena v Avstriji. Omeniti pa tudi kaže zanimivost, da je svojo mamo, ki živi na Muti, Zinko Smolar, rojeno Klemenčič (s Kapele) na srečanje pripeljal znani slovenski kantavtor Adi Smolar. Eden izmed sošolcev, 75 – letni Lojze Veberič, ki je nedavno pripravil nadvse uspešno in odmevno likovno razstavo, pa je za uspešno organizacijo srečanja, z eno svojih slik „Vesolje“ obdaril organizatorico Anico Kondrič.